PREJELI SMO. V Komisiji Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) smo z zaskrbljenostjo sprejeli stališče Varuha človekovih pravic RS o nedopustnosti obrezovanja dečkov iz nemedicinskih (t. j. verskih) razlogov. Stališče Varuha se v prvi vrsti nanaša na prakso delovanja verskih skupnosti in Cerkva, glede katerih nima stvarne pristojnosti za delovanje (prim. 1. člen Zakona o varuhu človekovih pravic), s stališča pa tudi izhaja, da Varuh sploh ni prejel pobude, »ki bi se neposredno ukvarjala z vprašanjem cirkumcizije pri posameznem (določenem) otroku«. Poleg tega ugotavljamo, da je navedeni državni organ svoje stališče sprejel, ne da bi se predhodno posvetoval z verskimi skupnostmi in Cerkvami, kar je v nasprotju z določbo drugega odstavka petega člena Zakona o verski svobodi, ki državne organe zavezuje k spoštovanju identitete Cerkva in drugih verskih skupnosti ter zahteva, da z navedenimi vzpostavijo odprt in trajen dialog ter razvijejo oblike trajnega sodelovanja.
Ravnanje Varuha torej v nobenem oziru ni bilo skladno z veljavno zakonodajo. Vsebina stališča prav tako nasprotuje mednarodno sprejeti praksi in predstavlja kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med katerimi je verska svoboda ena temeljnih. Deklaracije in konvencije Združenih narodov, ki urejajo pravice otrok, so nastale s skupnim prizadevanjem vseh narodov sveta, tudi muslimanskih in judovskega. Razlaga pozitivnega korpusa človekovih pravic torej ni mogoča brez upoštevanja verske in kulturne identitete ljudstev oziroma religij, ki so kot sestavni del mednarodne skupnosti sodelovala pri oblikovanju vrednot sodobnega sveta.
Tudi Ustava RS temelji na spoštovanju pravic vseh, tudi vernih kristjanov, muslimanov in judov. Stališče Varuha človekovih pravic o nedopustnosti obrezovanja dečkov iz verskih razlogov je zato samovoljno in partikularno. V nesprejemljivi interpretaciji 41. člena Ustave je vsebovan prelom s kulturnim izročilom slovenskega in evropskega prostora, ki je nadvse zaskrbljujoč predvsem s stališča uživanja individualnega vidika svobode vere za muslimane in jude v Republiki Sloveniji. Ker jim Varuh odreka možnost vzpostavitve lastne verske identitete, ki je obredno bistveno vezana na obrezovanje in celo grozi z inkriminacijo teh obredov, Islamsko in Judovsko skupnost odriva na rob javnega prostora in v ilegalno delovanje. S tovrstnim izključevalnim ravnanjem oblasti smo se v zgodovini že srečali, najbolj sistematično in množično v totalitarnih režimih nacionalsocialistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze.
Nadaljevanje izjave: Tiskovni urad
