Kako sta nekdanja ustavna sodnika utišala medije

19
1782
Kako sta nekdanja ustavna sodnika Krivic in Petrič utišala medije

Etiki, moralisti in pravniki imajo skupni imenovalec pri presojanju nekega dejanja. Za to, da pridemo do presoje in končno do sodbe, ki ima družbene posledice ali posledice za posameznega človeka, je treba upoštevati strukturo vsakega dejanja. Vsako dejanje in posledično sodba je sestavljeno iz predmeta/objekta, namena oziroma cilja, okoliščin in subjekta. Osebe, ki dejanje izvršuje ali je vanj vpletena.

Opredelitev predmeta nekega dejanja ali sodbe je izhodišče nadaljnjega postopka. V primeru Ustavnega sodišča RS in zadnjih aktualnih dogodkov na sodišču je treba najprej ugotoviti, kaj je bilo predmet delovanja in presojanja. Recimo zakon o azilu ali migrantih, zakon o 100 % financiranju zasebnega šolstva ali gradnja drugega tira. Eden ali drugi predmet, ki ga ustavno, sodišče obravnava, je dodeljen posameznemu sodniku poročevalcu. Ta si torej mora najprej predmet obravnave jasno opredeliti, tako kot si ga opredeli raziskovalec v kemijskem ali biološkem inštitutu, ki ima pred sabo mineral ali živalco.

Verodostojnost sodnikov na ustavnem sodišču stoji in pade z vprašanjem resnicoljubnosti in poštenosti

Za tem sledi vprašanje ciljev: Cilj pravne presoje je, da se ustvari jasnost ob nastali nejasnosti. Kako se pride do tega? Tako, da se upošteva ustrezna pravna načela, ki so orodje, s katerim pridemo do čim večje jasnosti in nedvoumnosti. Cilj pravnika bi moral vedno biti, da pride resnici do dna oziroma da jo razišče tako daleč, kakor daleč jo lahko, glede na dane okoliščine v pravni stroki in njegovem poznavanju le te. Pravnik, etik, moralni teolog se mora postaviti na čim bolj nevtralno stališče do predmeta, ki ga presoja. Njegov namen ne more biti vnaprej odločeno mnenje, sodba, stališče. Tudi če ga ima ali ga je imel, ga mora postaviti pod metodični dvom.

Da bomo konkretni: če je sodnik bolj iz levega nazornega spektra in ima do migrantskega vprašanja multikulturno obarvano stališče, se mora pri presoji zakona o migrantih distancirati od tega stališča in ugotoviti, ali so upoštevana vsa pravna načela pri sporni zakonodaji, ki izhajajo iz ustave in človekovih pravic.

Če je sodnik iz bolj desnega nazornega spektra, se mora pri vprašanju zasebnega šolstva do tega šolstva distancirati in se vprašati, ali so v predlagani zakonodaji upoštevani ali ne vsi pravni argumenti in načela, ki izhajajo iz ustave in človekovih pravic.

V primeru da se prvi ali drugi sodnik zaveda, da se bo težko osebno, nazorsko distanciral, ali da obstaja resen dvom o njegovi nevtralnosti, se mora sam ali ga mora ustrezen organ iz postopka izločiti, da se tako zagotovi večja objektivnost presoje.

S tem pa smo nakazali okoliščine subjekta, se pravi sodnika in hkrati okoliščine predmeta, ki je v presoji. Sodnikove subjektivne okoliščine in okoliščine, v katerih je predmet presoje, tako povečajo ali zmanjšajo verodostojnost presoje.

Kako sta Krivic in Petrič utišala medije

O tem sta zelo jasno spregovorila v Odmevih dva bivša ustavna sodnika, Krivic in Petrič. Krivic je zelo jasno opozoril, da se v primeru Jaklič/Accetto, v javnosti obravnava napačni predmet obravnave. Predmet konflikta ni politična opredelitev posameznega sodnika. Predmet konflikta je vprašanje, ali je nekdo povedal vso resnico, ali jo je povedal delno ali pa se je zlagal. To je treba dokazati ali ovreči. Vse ostalo ni pomembno in ne rešuje nastalega problema med obema sodnikoma. Velika večina medijev pa je pozornost z dejanskega predmeta obravnave preusmerila na politično orientacijo obeh sodnikov. In to se vedno znova dogaja, ko je treba ali enega braniti ali drugega pobiti. Zanimivo, da je po Krivic-Petričevem nastopu nastalo medijsko zatišje.

Verodostojnost sodnikov na ustavnem sodišču stoji in pade z vprašanjem resnicoljubnosti in poštenosti do najvišje pravne instance v državi, ki jo pooseblja Ustavno sodišče RS. Različnost mnenj in argumentov ustavnih sodnikov je pri tem nujna. Poštenost sodnika pa pogoj za njegovo delovanje. Če institucija sama ne poskrbi za razčiščenje poštenosti ali nepoštenosti, si sama piše stopnjo zaupanja in verodostojnosti.

Vir: Družina, št. 44, str. 5

19 KOMENTARJI

  1. To je to! Briljantno na kubik!
    To je garant slovenskega vrednotnega in zanesljivega razvoja!
    To je čvrst temelj za pravično pravosodno delovanje, saj je splošno znano, da je pravičnost temelj prava in pravosodja!
    Pravičnosti pa ni brez resnicoljubja!

  2. Pravosodje v demokraciji tudi ne more delovati zaprto pred demokratično javnostjo, ampak mora vedno dokazovati, da deluje tako, da dosledno uveljavlja resnicoljubje in pravičnost pri razsojanju zadev ter da sprejema potrebne ukrepe za uresničevanje tega svojega plemenitega poslanstva.

  3. Kaj pa če pravosodje v demokraciji pri uveljavljanju svojega plemenitega poslanstva ne uveljavlja dosledno pravičnosti?
    Kakšen vpliv ima demokratična javnost do te veje oblasti v demokraciji?!
    Tudi na tem področju mora Slovenija napraviti svoj zrelostni izpit glede uresničevanja demokracije.

  4. Pravosodje je odločilen dejavnik, koliko resnicoljubja in pravičnosti je v slovenski demokratični državi.

    Pravosodje učinkuje na to odločilno dejstvo pozitivnega razvoja v slovenski skupnosti, s svojim pravičnim razsojanjem in siceršnjim spoštovanjem in uresničevanjem te poglavitne pravosodne in vrednote.

    • Kakšen konec zgodbe?
      Kvečjemu bi moral to bit nov začetek zgodbe. Zgodbe, da povemo da obstajata vsaj dva pogleda (nazora) za isto stvar.
      Zaradi tega je bila vsaj do te zadnje sestave US sestava sodnikov vsaj kolikor toliko uravnotežena z zastopanjem obeh svetovnih nazorov. S tem je bila zajamčena poštenost razsojanja, no kolikor toliko!
      Pri tej zadnji sestavi pa so prelomili že ustaljeno pravilo, ko je kolikor vem z veliko težavo obveljalo razmerje 7 : 1, seveda na škodo konzervatinvega nazora.

  5. Medijska tišina po tem dogodku ne pomeni kakšne večje spremembe. Najprej so morebitno laganje in pristransko sojenje g. Accetta hoteli zamolčati in krivdo prevaliti na ddr. Jakliča. Sedaj, ko to ni več mogoče, molčijo. Z molkom verjetne nečednosti g. Accetta pometajo pod preprogo.

    S tem še naprej dokazujejo, da podpirajo njegovo verjetno pristransko sojenje. Ne želijo, da se stvar razčisti. Saj na osnovi objavljenih dokumentov sklepajo, da je bilo sojenje res pristransko. Ker je “naš človek”, lahko sodi tudi nepošteno, saj sodi v našo korist. Zato ga puščajo pri miru, saj jim bo tudi v prihodnje prav prišel.

    • V konkretnem primeru problem ni razsojanje sodnika Acceta, ampak je njegovo prikrivanje dejstev, zaradi katerih bi se moral samoizlociti iz primera. Kot da je samoizlocitev konec sveta. Potem pa se ravnanje predsednika sodisca Kneza v njegovo obrambo, ces da je informiral sodisce, pa ga ocitno ni, vsaj ne celovito, kot je prical poleg Jaklica tudi Sorli.

  6. Kar me vsebinsko skrbi, je predvsem primer Kangler. Ce bo ustavno sodisce dejansko preprecilo parlamentarno preiskavo na celi crti po udbi in politicni zlorabi pravosodja smrdeci kolobociji za zamenjavo zupana Maribora, potem smo z demokracijo in vladavino prava res na psu. Upam, da se ne bojo drznili tega storiti.

    V prejsnji sestavi je ustavno sodisce premoglo vsaj toliko casti, da je razveljavilo prosluli proces Patria. Montirani politicni proces. Kanglerjev proces je istega tipa.

    Mahniceve besede o mafiji, ki sciti mafijo so morda grobe, a se bojim, da niso dalec od resnice.

  7. Zdi se, da karkoli naredijo gre. Tukajšnji komentarji desničarjev kažejo, da jim ni mar za vsebino. Samo da se kaj ruši, ker je itak vse “njihovo”. Jaklič se je tokrat zaletel. In prav je da mu s tišino omogočimo, da nadaljuje naprej. Na tak način se ruši oba. Oziroma celotno Ustavno sodišče. To je sicer slovensko, amak si mislim, da Jaklič še vedno zasluži bit tam.
    Konstantno rušenje postaja kulturna značilnost, če ni že vsaj zadnjih 100 let. Na tak način bodo komunisti samo pridobivali, ne izgubljali. Zato pa je Slovenija zadnja komunistična oaza v Evropi!

    • Kaj bi Klemen Jaklic po tvojem moral tiho pozreti sprenevedanje Accetta in Kneza okoli razlogov za izlocitev odlocanja v konkretni zadevi? Nacelen in transparenten clovek je Jaklic. Kot je navajen iz Oxforda in Harvarda. Ce je s svojimi stalisci izzval vihar, naj bo to v poduk tistim, ki bi nadaljevali prakso iz prejsnjega rezima, da se vse pokrije in da je nekaterim dovoljeno skoraj vse, ce so le na “pravi” ali “nasi” strani.

  8. Zakaj imajo v pravosodju glavno besedo tisti, ki nočejo, da bi v pravosodju zasijale pravosodne vrednote: nepristranskost, resnicoljubje, pravičnost, odgovornost?!
    Dokaz za to ugotovitev je dejstvo, da se je pravosodje solidariziralo s tistimi, ki so kršili pravosodne vrednote in noče jasno pokazati njim in vsej demokratični javnosti, da ne brani takšnih kršiteljev, ampak jih obsoja.
    Dokler pravosodje ne bo ločilo zrna od plev, ne bo opravljalo svojega plemenitega poslanstva!

Prijava

Za komentiranje se prijavite