Vera in razum kot vizija družbene prihodnosti

26
47

Med nedavnim obiskom Velike Britanije je papež Benedikt XVI. v westminstrski palači nagovoril tudi tamkajšnje vodilne javne delavce. Na kraju, kjer je bil nekoč angleški kancler Thomas More zaradi zvestobe svoji vesti obtožen veleizdaje in obsojen na smrt, je papež zbranim politikom, diplomatom, akademikom in poslovnežem spregovoril o vlogi verskega prepričanja v političnih procesih.

Sveti oče se je v svojem razmišljanju osredotočil na človekovo večno dilemo: kje je meja med  tem kar je cesarjevega in tem kar je božjega? S sklicevanjem na katero avtoriteto naj človeška družba rešuje moralne dileme? Bomo dali prednost politični avtoriteti, ki razpolaga z vsemi sredstvi oblasti, ali avtoriteti večnih moralnih načel, ki jih zagovarja Cerkev?

Papež je prepričan, da je vsaka družba zgrajena na etičnih temeljih, ki jih oblast ne more rušiti zgolj zato, ker je na oblasti, brez ozira na posledice: »če so moralna načela, ki so podlaga demokratičnim procesom, določena le z družbenim konsenzom, potem je krhkost [demokratičnega] procesa na dlani.« Sodelovanje med golo formo demokratičnih instrumentov in bogato vsebino vedno veljavnih etičnih načel je, po papeževem mnenju, največji izziv sodobnih demokratičnih družb.

Toda vprašamo se lahko, kje najti etični temelj za sprejemanje političnih odločitev? Papež navaja katoliško tradicijo, po kateri so objektivne zakonitosti pravilnega reševanja problemov dosegljive že samemu človeškemu razumu, ne glede na vsebino razodetja. V nasprotju s tem kar trdi sodobni »karkolizem«, tj. relativizem, med tem kar je prav in kar narobe, je človeški razum že sam po sebi dovzeten za razliko med dobrim in slabim, med pravilnim in napačnim.

Ali to že kaže na samozadostnost človeškega razuma? Če to drži, kakšna je potem sploh vloga religije v družbi, zlasti krščanske vere kot take? Papež odgovarja, da ni naloga vere, da družbi nudi rešitve za konkretno oblikovanje političnega in ekonomskega družbenega življenja. Njeno poslanstvo je v tem, da človeku pomaga, ko  v svetuz uporabo razuma odkriva nespremenljive moralne zakonitosti. Razum sam, brez sodelovanja vere, zlahka postane plen raznih ideologij. Prav tako človek, ki se sicer sklicuje na razum, pa mu v praksi ne uspe razpolaganje z njim v  celoti, onemogoči popolno spoštovanje človekovega dostojanstva. Vloga vere tako ostaja v tem, da usmerja razum pri odkrivanju in uresničevanju moralnih zakonitosti.

Kot primer, ko človek uporablja zgolj razum in ga lahko zlorabi, je papež navedel aktualno mednarodno finančno krizo. Zato danes obstaja široko soglasje, da je ravno pomanjkanje trdnih etičnih temeljev v gospodarstvu prispevalo k nastanku hudih težav, ki jih sedaj doživljajo milijoni ljudi po vsem svetu.

Papež se obenem zaveda, da takšna usmerjevalna vloga vere v sodobnih družbah ni vedno dobrodošla. Če gre za primere sektaštva in fundamentalizma, ki so po svoji vsebini vera brez razuma in kot takšni odraz druge skrajnosti, je to tudi upravičeno. Vendar, po papeževih besedah, v zahodnem svetu veliko več skrbi vzbujajo pojavi, ko se vero v paradokskalni zahtevi po nediskriminaciji neverujočih, potiska na obrobje javnega prostora ali celo ponovno nazaj v zasebnost. Ob tem navaja primer na Otoku sprejetih zakonov, ko istospolnim parom priznavajo pravico do posvojitve otrok celo na račun verske svobode. Katoliške agencije za posvojitve se morajo v nasprotju z verskimi prepričanji zaposlenih, prilagoditi novim zakonom, ali pa prenehati z delovanjem.

Ker imamo pred seboj cilj za skupno dobro naše civilizacije, je papež ponovno poudaril, da razum potrebuje vero in obratno. Gre za dvosmeren proces, zato je papež vse prisotne pozval, naj si v skladu s svojimi pristojnostmi prizadevajo za poglobljen in neprekinjen dialog med svetom razuma in svetom verskega prepričanja.

Sveti oče je nagovor zaključil z mislijo, da civilna in politična družba potrebujeta oplajanje s krščanskim humanizmom. Tudi sv. Thomas More ni bil zgolj dober kraljevi služabnik. Bil je še boljši božji služabnik. Še več, dober kraljevi služabnik je bil ravno zato, ker je bil še boljši božji služabnik.

Povzeto po: Zenit.org, uradna stran obiska papeža Benedikta XVI. v Veliki Britaniji, ADP

Foto: Wikipedia

26 KOMENTARJI

  1. Je bil dober služabnik kralja, res je … tedaj, ko sta še skupaj preganjala in na grmadah kurila “heretike”. No ja, kdo pa nima kakega okostnjaka v omari …

  2. oh, zanimivo, moj komentar je pa kar “izginil”.

    le zakaj? ker sem omenil, da je zgornjo razumevanje vere (kot branika pred “ideologijami”) en sam napuh? (a krščanstvo pa ni ideologija, kje pa… to so pa večne resnice LOL) ker sem vprašal, če lahko moja vera diskriminira… recimo, po rasi, če lahko vaša po spolni usmerjenosti? mogoče bi lahko začel diskriminirati še po verski pripadnosti…hm…. to bi bil še cirkus

    bom pa še naložil…

    “Zato danes obstaja široko soglasje, da je ravno pomanjkanje trdnih etičnih temeljev v gospodarstvu prispevalo k nastanku hudih težav, ki jih sedaj doživljajo milijoni ljudi po vsem svetu.”

    LOL kaj že delajo preiskovalci v vatikanski banki? V koliko afer se je ta banka že zapletla doslej?

  3. Prvotni članek je bil zaradi tehničnih težav v celoti umaknjen in v istem nadomeščen z novim. Komentarja k prvemu članku, ni bilo moč prej objaviti, kot v tem trenutku. Se opravičujemo.

    bah on 6.10.2010 at 9:55 (Uredi)

    “Razum sam, brez sodelovanja vere, zlahka postane plen raznih ideologij.”

    LOL ker krščanstvo pa vsekakor ni “ideologija”, oh ne, tu gre za “nespremenljive moralne zakonitosti”. Kak napuh! MI PRODAJAMO VEČNE RESNICE, VI, NESRAMNEŽI, IDEOLOGIJO in relativizem! ateisti in agnostiki so pa itak moralni invalidi.

    “Ob tem navaja primer na Otoku sprejetih zakonov, ki istospolnim parom priznavajo pravico do posvojitve otrok, ko celo na račun verske svobode. Katoliške agencije za posvojitve se morajo v nasprotju z verskimi prepričanji zaposlenih, prilagoditi novim zakonom, ali pa prenehati z delovanjem.”

    Bi verska svoboda morala zmagati nad načelom enakopravnosti tudi v drugih primerih? Kaj če je moje versko prepričanje recimo rasizem? Skrajni seksizem? Verjetno ne, ampak ko gre za pa LGBT pa mora biti po mnenju nekaterih dopuščen čisti lov na čarovnice. V imenu verske svobode!

    “In certain circumstances, it is not against the law for charities to discriminate on the grounds of sexual orientation. However, because the prohibition on such discrimination is a fundamental principle of human rights law, such discrimination can only be permitted in the most compelling circumstances. We have concluded that in this case the reasons Catholic Care have set out do not justify their wish to discriminate

  4. Seveda je temeljni pricip obstoja družbe etika in morala. Če se družba odpove temu principu, pridemo do podoben situacije, kot če bi kuri odrazali gavo. Kura še vedno teče, a samo za kratek čas in to kaotično. Toda obglavljena sodobna družba ne razume, da je obglavljena, kajti dovolj ji je, da lahko še vedno teče.

    Torej v čem je vloga razuma? Razum nam omogoči , da prepoznamo stanje v katerem se nahajamo, da prepoznamo temljne prinicpe, na katerih je pogojen zdrav in dolgoročen družbeni obstoj.

    Etika in morala nista nekaj materilanega, obstajaja samo v prostoru vere in vera vanju jih drži pri živlejnju.

    Sodobna sekularizirana družba, je ob veliki meri averzije do vere zavrgla tudi temleje ,ki ji je Cerkev kot institucija podpriala, misleč da je možno zgraditi svet na drugih temeljih. Med tem pa se vedno znova, z vsakim moralnim prekrškom družbe pokaže, kako zdrava so moralno etična načela Cerkve.

    K.G. Chesterton je že pred 100 leti v svojem delu Ortodoksija zapisal “Progress should mean that we are always changing the world to fit the vision, instead we are always changing the vision.”

  5. Seveda, Tadej, posebej pri vprašanju pedofilije in zlorab v totalnih institucijah in desetletjih prikrivanja se kaže, “kako zdrava so moralno etična načela Cerkve”. Kajti kardinal Ratzinger, prefekt Kongregacije za doktrino vere, in papež Benedikt, Kristusov namestnik na zemlji, sta povsem različni osebi … Saj pravim, na delu so pravi čudeži.

  6. Carlos Contreras

    Ko boš razumel misel , ki jo je zapisal K.G. Chesterton : “When the world goes wrong, it proves rather that the Church is right. The Church is justified, not because her children do not sin, but because they do.” , ti bodo stvari bolj jasne.

    Logika izklučevanja (izločevanja) zaradi napak in grešnosti , bi te morala voditi, da zapustiš zemljo, da se odseliš na mars. Kajti kot človek , is del človeštva ki premamentno greši, posledično ne bi smel staviti nič na celotno človeštvo.

    Ps: prosti prevod: ” Ko gre svet narobe, to dokacije da ima Cerkev prav. Cerkev je upravičena, ne zaradi tega ker njeni otroci ne grešijo, ampak zaradi tega ker grešijo.”

  7. Glede na to, da Chestertona priporoča tudi mojster Žižek, si ga bodem pa v prihodnosti res pobliže ogledal.
    Ampak tu ne govorim o grešnosti, pač pa o prikrivanju in sprenevedanju glede zločinov. V končni fazi o tem, da se ima določena institucija za sakrosanktno in da je prepričana, kako zanjo svetna zakonodaja ne velja.

  8. “Etika in morala nista nekaj materilanega, obstajaja samo v prostoru vere in vera vanju jih drži pri živlejnju.”

    No, to je seveda popolna glupost. Etika in morala obstajata tudi brez sklicevanja na nadnaravno in božje. ne-verni in agnostiki niso nič manj/bolj etični in moralni kot verni.

    Sicer pa je logika še bolj hecna: sekularna družba baje z vsakim moralnim prekškom dokazuje, kako se moti, medtem ko prekrški Cerkve tega dokaznega potenciala nimajo. Zanimivo.

    Skratka sekularni družbi ni omogočeno, da prevali “greh” na nepopolnost ljudi, medtem ko le-to Cerkev to vsakič znova omogoči, da se od tega distancira in opere krivde. Ni kriv nauk/institucija – krivi so zmotljivi posamezniki. Velja – seveda- samo v primeru, da je nauk krščanski, institucija pa Cerkev… in pol svizec…

  9. Na kratko, mogoče bolje:

    sekularna družba – vsak prekršek je dokaz, da so temelji zanič
    krščanstvo/RKC – prekrški ne povedo nič o temeljih, ti so perfektni, le ljudje so nepopolni

    nekaj podobenga so nekdaj trdili že za komunizem… sistem je odličen, le ljudje so…

  10. Carlos Contreras

    Tudi prikrivanje grešnosti je grešnost, to je inherentna lastnost človekove šobkosti ,nepopolnosti. Temu smo vsi podrženi. Kakšen je odnos KRC-ja do vstene oblasti pa precej poenostavnjaš.

  11. bah

    Ko govorim o veri, ne govrim o veri katoliški veri. Govorim o odnosu do etike in morale, v katero vrendonte moraš verjeti , če hočeš , da jih spoštuješ. V kakšno moralo in vrenoto pa verjameš pa je odvisnodo tvojega svetonevga nazora. Seveda pa posledice odmika od etike in morale vedno palčajo , neglede na to ali vanje verjameš ali ne. Kar nakazuje, da so etično morlana načela aboslutna in se ne menajo s časom , ne z nadzorom.

  12. Vidi se predvsem, da imajo ateisti hude težave, pri utemeljevanju svoje morale. Pri tem namerno uporabljam besedo ateizem, kajti sekularizem ni pravi izraz, ker se nanaša zgolj na državo.

    Za stabilne moralne vrednote, seveda potrebuješ nekaj, kar je nad ljudmi in nad državo, sicer so podvržene spremembam glede na to, kako prepričaš večino ljudi. To pa ni vedno dobro.

    Tudi ustanovitelji ZDA – kot svobodne države – so republiko utemeljili na principu “In God we trust.”

  13. Smola le, da se je deviza na denarju pojavila šele po koncu državljanske vojne, uradni moto pa je postala šele v času hladne vojne. Da so bili ustanovni očetje po veliki večini deisti, verski mlačneži in ateisti, je pa menda splošno znano.

  14. “Kar nakazuje, da so etično morlana načela aboslutna in se ne menajo s časom , ne z nadzorom.”

    oh, to ti že osnovna antropologija pove, da temu ni tako. kar je etično/moralno je jako različno glede na kulturo/čas.

    nič ni absolutnega. recimo “svetost” življenja; krščanstvo tako, “sekularni” tako, budisti čist drugače, … koncept “pravične” vojne (ubijanje dovoljeno – tudi po krščanski morali tistega časa),… eskimi in vprašanje starcev, kanibalizem da/ne, žrtvovanje bogovom da/ne…

    že pri tako bazičnem vprašanju milijone povsem različnih odgovorov.

  15. Bah

    “oh, to ti že osnovna antropologija pove, da temu ni tako. kar je etično/moralno je jako različno glede na kulturo/čas. ”

    Če bi bilo etično/moralno različno, bi za isto dejanje v različnih okoljih in časih imel različne rezultate/posledice. Tako pa etično/moralno vedno povsod da enake rezultate. Da pa ima vsak družba in vsak posameznik variacijo etično/morlanih principov pa je jasno, kar lahko vidimo v rezlutatih/posledicah.

  16. zapisal si, da so “etično morlana načela aboslutna in se ne menajo s časom , ne z nadzorom.”

    kar ne drži. etično/moralna načela niso absolutna in se še kako menjajo s časom/nazorom.

    sedaj trdiš “Če bi bilo etično/moralno različno, bi za isto dejanje v različnih okoljih in časih imel različne rezultate/posledice. Tako pa etično/moralno vedno povsod da enake rezultate. Da pa ima vsak družba in vsak posameznik variacijo etično/morlanih principov pa je jasno, kar lahko vidimo v rezlutatih/posledicah.”

    kar pa je najmanj povsem nerazumljivo, a če prav berem, spet ne drži. Primer:

    RKC nekoč: smrtna kazen je ok
    RKC danes: smrtna kazen ni ok

    povsem druge posledice, kajne

  17. bah

    Mislim, da sva v najini diskusiji mimobežna, ker je temelj različen. Če prav razumem tvoje primere, iz njih izhaja , da sta morala in etika družbeni dogvor, ki ga družba sproti definirra. Torej sta relatvna.
    Aksiom iz katerga izhajam jaz pa je, da sta morla in etika neka danost, ki jo tako človek kot človeštvo sproti odkrivata. Na napačnih dejanjih, ki vodijo v destrukcijo, človek odkriva , kaj odstopa od resnične morale in etike.
    Glede na zgodovinjske danosti in poznavanja življenja posameznika, me boš izredno težko prepričal, da si pravila igre človeštvo lahko določi proljubno, brez da bi za vsak svoj korak ne plačalo ceno.
    Seveda pa lahko vstrajaš v svojem prepričanju, kajti si svobonem človek, ki ima absolutno pravico , da razmišlja kakor mu najbolj ustreza.

  18. No, ali tam nekje obstaja neka “resnična morala in etika” je dokaj nezanimivo vprašanje, ker zame problem nastopi šele, ko nekdo hoče svojo kulturno/časovno pogojeno moralo – iz česar ni mogoče izstopiti! – prodati kot “resnično” in “absolutno”.

    Ne glede na to, ali se postavim na stališče, da se pravila določajo znotraj specifičnih zgodovinskih/kulturnih/tehnoloških…. okvirjev, na kar vendarle nakazujejo izjemne razlike med “moralami”, ali pa na to, da je tam zunaj “resnična morala”, osebno itak precej dvomim v zmožnost človeštva progresivnega odkrivanja te “resnične” morale (“napredek”). Človek je danes enako omejeno bitje kot je bil.

  19. skratka: ali sta morala/etika kot pojava “tam zunaj” relativni ne vem, vsekakor pa je relativno to kar družba vsakokrat skonstruira kot moralo/etiko. iz zadnjega ni mogoče pobegniti.

  20. To, da pa ateisti vedno vse velike ljudi poskušajo proglasiti za svoje – ateiste, pa je že znano. Težava je le v tem, da realnost ni na njihovi strani.

    Pri ustanoviteljih ZDA nekateri niso uradno pripadali nikomur, vendar kljub temu ne moremo reči, da so bili ateisti. Ostali pa so bili kristjani.

    Thomas Jefferson je bil proti organizirani religiji, je pa po drugi strani napisal Jefferson Bible.

  21. Očitno nekaterim ni jasno, da je Jefferson iz svoje biblije zmetal prav vse, kar je kakorkoli dišalo po nadnaravnem, čudežih in božjem. In seveda tega ni storil navkljub nasprotovanju organizirani religiji, pač pa prav zaradi tega.
    Videospote džonbirčerjev pa sicer zelo rad gledam, posebej kadar se želim pošteno nasmejati. Približno tako, kot bi se človek o Sovjetski zvezi želel poučiti iz propagandnih filmov s Stalinom v glavni vlogi. The truth is out there …

  22. Ateisti potrjujete to, kar sem napisal. Na vsak način hočete nekaj, kar ni vaše, prodati kot vaše.

    Kot sem že napisal – nekateri ustanovitelji so nasprotovali organiziranim religijam, ni pa bilo nobenega ateista. V glavnem so bili največ deisti.

    Vsi pa so se strinjali z bistvenim – da morajo pravice biti danes od nekoga, ki je nad državo in nad ljudmi. Enako tudi morala. Zato so rekli, da pravice izhajajo od Boga.

    Vem pa, da vam socialistom in nasprotnikom osebne svobode niso všeč društva, ki promovirajo svobodo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite