Vera Ban: “Pučnik je bil ogenj”

0
159

PREJELI SMO. Janez Janša: “Kdor išče alternative demokraciji, lastnini in političnim strankam, ta preskakuje svojo senco”.

V četrtek, 18. aprila 2013, so se v organizaciji Inštituta dr. Jožeta Pučnika začeli Pučnikovi dnevi 2013. Na simpoziju pod naslovom “Pučnikovo izročilo, današnje stanje in slovenska prihodnost” so v prvi razpravi sodelovali Vera Ban, Barbara Brezigar, dr. Andreja Valič Zver in Janez Janša.

Prvi prispevek v razpravi je pripravila dolgoletna sodelavka dr. Jožeta Pučnika Vera Ban, ki je nedavno napisala knjigo o njemu in ki bo kmalu tudi izšla pri založbi Nova obzorja. Uvodoma je dejala, da je bila zanjo velika milost, da je spoznala Pučnika. “Spoznala sem ga kot dobrega, toplega in poštenega človeka, ki mu je bila domovina vse. Nikoli ni tarnal nad tem, kar se mu je zgodilo,” je dejala. “Delati s Pučnikom je bilo tako kot delati z očetom,” je še dejala. “Pučnik je bil ogenj. Bil je taka energija, da bi se stena lahko krušila od tega. In bil je iskren. Ni poznal laži,” je povedala.

Barbara Brezigar je dejala, da njeno prvo srečanje z mislijo dr. Jožeta Pučnika sega v drugo polovico osemdesetih let. “To je čas Nove revije. Čas, ko sta bili demokracija in samostojna Slovenija le želja,” je dejala. Spomnila je na prvo televizijsko soočenje na predsedniških volitvah leta 1990, na katerih je kot kandidat Demosa nastopil dr. Pučnik. “Na soočenju na nacionalni televiziji je bilo prvo vprašanje namenjeno njemu. Voditelj ga je vprašal: ali obljubite, da ne boste maščevalni, če boste zmagali na volitvah? Drugo vprašanje je bilo tudi namenjeno njemu: ali lahko zagotovite, da ne bo maščevalnosti na nižji ravni?” Povedala je, da so mu na ta način dali vzdevek revanšist, prav to vlogo pa so mu namenili tisti, ki jim maščevanje ni bilo nikoli tuje. “Vendar je dr. Pučnik v kampanji nastopal pošteno. Njemu je preprosto šlo za stvar, za samostojno in demokratično Slovenijo,” je dejala.

Vprašala se je, ali je v Sloveniji dobrodošel politik Pučnikovega kova in poudarila: “Imeli smo slovenskega Havla in tega nismo izkoristili. Ta priložnost je za vedno zamujena. Zdaj ostaja vprašanje, ali bodo v družbi kdaj vzpostavljeni pogoji za novega Pučnika. Samo z ljudmi njegovega kova bomo ustvarili družbo, ki bo uspešna,” je še dejala Barbara Brezigar.

Predsednik SDS Janez Janša je v svojem prispevku spregovoril o dr. Jožetu Pučniku in slovenski politiki. V sidrišče razprave je postavil Pučnikovo knjigo z naslovom Kultura, družba in tehnologija. Povedal je, da se je v zadnjih mesecih večkrat spomnil nanjo, “saj knjiga razgalja tisto, kar se pri nas dogaja.” Je aktualna, saj “odstira spoznanja, ki jih sicer skušajo zastreti, še posebej v luči t.i. vseslovenskih vstaj”. V nadaljevanju je spregovoril o treh pojmih, ki jih dr. Pučnik analizira v svojem delu: o lastnini, demokraciji in političnih strankah.

“Za dr. Pučnika lastnina ni vrednota, temveč tehnologija in pogoj za učinkovitost. Vsi družbeni sistemi, ki so to zanikali, so propadli,” je poudaril. “Dr. Pučnik analizira utopične socialistične sisteme, ki lastnini pripisujejo učinke, ki jih je sicer potrebno doseči z drugimi mehanizmi,” je dejal in opozoril, da se “to pri nas ponovno prodaja.”

O demokraciji ima dr. Pučnik podobno stališče, je izpostavil. “Demokracija ni vrednota, ampak je najučinkovitejša tehnologija, ki omogoča uspešno družbo.” Prav tako politične stranke. “Niso čudežno sredstvo za proizvodnjo demokracije, ampak so potrebna tehnologija, da demokracija funkcionira,” je dejal.

“Da je parlamentarna demokracija presežen sistem in da so nam ukradli državo, so stvari, ki jih poslušamo od lanskega leta. Dr. Pučnik pravi, da tisti, ki pri pojmovanju demokracije, lastnine in političnih strank ne izhajajo iz realnega stanja in jim nenehno iščejo alternative, vzpostavljajo nekaj, kar ne deluje. Za to početje pravi: tisti, ki skušajo ustvariti tak sistem, stalno preskakujejo svojo lastno senco. To se ne da in to se danes dogaja v Sloveniji,” je povedal. “Stalni poskusi zaletavanja v utopizem so dragi in jih vsi plačujemo,” je dejal.

Dr. Andreja Valič Zver je v svojem prispevku predstavila znanstveni vidik prehoda iz totalitarnega v demokratični sistem. Po njenem mnenju ima pri prehodu pomembno vlogo Majniška deklaracija, ki je povzela zahteve nastajajoče opozicije. “Dr. Jože Pučnik jo je ocenjeval kot mejnik na poti iz enoumja v demokratični sistem,” je dejala. “A oblast ji je za nasprotje postavila t.i. temeljno listino, ki je slonela na socializmu in jugoslovanski federaciji. Nastala sta dva nezdružljiva programa in nastala je polarizacija,” je poudarila. “Nova gibanja so se združevala okrog Majniške deklaracije, družbeno-politične organizacije pa ob temeljni listini,” je dejala. “Stara elita je sicer sprejela nekatere reforme, vendar jih je bilo premalo, da bi prišlo do zamenjave nedemokratičnega sistema,” je še menila dr. Andreja Valič Zver.

V razpravi ji je pritrdil dr. Lovro Šturm. Povedal je, da je bila volilna zakonodaja v Sloveniji sprejeta z zamudo. “Šele po brutalnem padcu Ceausecujevega režima v Romuniji, je tedanja oblast privolila v sprejem nove volilne zakonodaje, vendar pa je v njej pustila past. Sprejeta zakonodaja je omogočila, da volitve niso bile poštene. Nekdanje družbeno-politične organizacije so bile namreč privilegirane,” je dejal. “Takratni volilni zakon jim je dovoljeval, da nadaljujejo z delom v delovnih organizacijah, v državni upravi, v šolah in bolnišnicah. Novonastalim političnim strankam tega ni dovoljeval. In prav to je prišlo do izraza na volitvah v t.i. tretji dom tedanje skupščine, v Zbor združenega dela. Ta je bil po svoji sestavi nedemokratičen. Zato pa je Demos zmagal v preostalih obeh domovih, to je v Družbenopolitičnem zboru in v Zboru občin,” je še povedal dr. Šturm.

Inštitut dr. Jože Pučnik


Prijava

Za komentiranje se prijavite