Veliko razlogov za obisk rudarskega muzeja na velenjskem gradu

0
153

Velenjski grad leži na strmi skalni kopi okrog 60 m višje od mesta Velenje, se pravi skupaj okrog 450 m nadmorske višine. Je eden od najbolje ohranjenih gradov v Sloveniji in eden od desetih gradov, ki so v srednjem veku obstajali v Šaleški dolini. Star je približno 700 let: prvič pa se omenja leta 1270. Je tipična vojaško – stanovanjska utrdba, katere tloris se je prilagajal terenu, na katerem stoji. Skozi stoletja so grad večkrat spreminjali in dograjevali, današnjo podobo renesančnega dvorca – palacia – pa je dobil v 16. stoletju. Povsem renesančna je predvsem mogočna rondela v jugovzhodnem delu grajskega kompleksa. Slogovno in časovno jo opredeljujejo renesančna okna v prvem nadstropju, poudarjen kamnit paličasti venec, značilno oblikovane izlivnice za smolo in tipične pravokotne line ali strelnice. Okna povsem enake oblike, kot so tista na rondeli, srečamo na dvoriščni strani južnega trakta. Tipični profil, ki ga kažejo renesančna okna, ima tudi portal v vhodnem stolpu.

V manjši meri je nato Velenjski grad svojo podobo spreminjal vse do 18. stoletja. Od notranje opreme se je na žalost ohranilo zelo malo, njegova arhitekturna podoba pa se je v celoti ohranila, z izjemo dvižnega mostu, ki so ga sredi 19. stoletja odstranili.

V 17. stoletju so uporni kmetje grad zavzeli, oplenili in razdejali skoraj vse gradove v Šaleški dolini, med njimi tudi Grad Turn pri Velenju, Šoštanj in Šalek. Grad Velenje pa se je s svojimi hlapci uspešno obranil, saj je bil med vsemi gradovi v Šaleški dolini najbolje zavarovan in utrjen. Iz tega stoletja imamo tudi poročilo o dvakratnem napadu Turkov na grad. Napadalci pri tem niso imeli uspeha, zato so upostošili samo naselbino pod gradom.

Prvi lastniki gradu so bili gospodje Kunšperški (veja ptujske gospode) do 14. stoletja, potem pa je grad pogosto menjeval lastnike, od katerih je bila najpomembnejša rodbina Wagen – Liechtenberški iz 16. stoletja, nato rodbina Adamovich (1858 – 1918, 17. stoletje). Zadnji predvojni lastnik gradu pa je bila italijanska plemiška rodbina Coronini – Kromberg (1918 – 1943, 20. stoletje).

Dandanes je grad muzej rudarstva. Z njegovega obzidja pa se odpre lep razgled na Šaleško dolino. Ta že na prvi pogled kaže jasne posledice stoletnega rudarstva. Na mestu današnjega rudnika so nekdaj stale kmečke vasi. Danes jih že davno ni več. Na izkopaninah so nastala tri jezera, ob robu le teh pa betonski mastodonti termoelektrarn.

Prijava

Za komentiranje se prijavite