Veliki pok, Stvarjenje in »avtonomne zemeljske stvarnosti«

53

veliki pokV številnih komentarjih na moj prispevek Higgsovi bozoni so “božji delci” (Časnik, 28.11.2013), se je vnel prepir med vernimi in nevernimi komentatorji. Ne zaradi »higgska«, ampak zaradi vprašanj, povezanih z »Velikim pokom«, pri katerem so ti novo odkriti delci (tedaj majhno) vesolje, napolnili s snovjo.

Znanstveno spoznanje, na osnovi teorije in eksperimentalnih podatkov »o velikem poku«, t.j. nastanku sveta (vesolja), pred približno 15 milijardami let, z veliko verjetnostjo kaže, da vesolje ni večno. Za popolno znanstveno razumevanje procesa njegovega nastanka, je vse do letos ostajalo odprto vprašanje, od kod masa vesolja. Odgovor nam je dalo odkritje Higgsovih bozonov, ki so edini osnovni masni delci »vroče vesoljske juhe«, ki jo znajo teoretiki obravnavati od 10exp(-15) sekunde naprej, ko je bilo vesolje z vso današnjo maso v velikosti nogometne žoge.

Današnje vesolje se je širilo vseh 15 milijard let, (in se širi še danes) ob delovanju privlačne gravitacijske sile. Ostali dve sili, jedrska in šibka, delujeta samo v atomskem svetu, elektromagnetna pa zaradi dolgega dosega tudi v makro svetu. Ob velikem poku so se zaradi visoke temperature (10exp(+15) Kelvina) vse štiri sile združile v eno samo in se razdružile, ko je temperatura padla na okrog 10exp(+14) K.

Vse kar se je dogajalo v času od nič do 10exp(-15) sekunde po poku, je tudi za znanost skrivnost. Predvsem pa eksaktna znanost ne ve (in se niti ne sprašuje), zakaj in kako se je veliki pok zgodil. Za vernike »začetek« pomeni svetopisemsko stvarjenje, ki je sestavni del monoteističnih verovanj, ateisti pa, ki so doslej svoj pogled na svet utemeljevali z večnostjo materije, so ostali praznih rok.

Med vernike, ki priznavajo (sprejemajo) stvarjenje, lahko štejemo v našem primeru tudi deiste, ki verjamejo, da je Bog po stvarjenju, ko je v svet vgradil zakone delovanja, (npr. omenjene štiri sile), svoje stvarstvo prepustil tem zakonom. Tak vernik je bil npr. Einstein.

V zvezi s tem je Drugi vatikanski koncil napravil velik korak. Objavil je spoznanje, rezultat več stoletnih razprav (od sv. Avguština dalje), da za nekatere pojave v stvarstvu velja učenje deistov, da namreč ti pojavi v ustvarjenem svetu potekajo po občih zakonih, brez Božjega posredovanja. Ti pojavi so dobili ime »avtonomne zemeljske stvarnosti -resničnosti«. Tipičen tak pojav je npr. padanje kamna. Kamen pada, ob točno enakih pogojih, vedno na enak način. Med zemeljske stvarnosti štejemo seveda tudi zgoraj naštete osnovne sile, ki jih najdemo v naravi.

Znotraj tega spoznanja z lahkoto odgovorim komentatorju, ki sprašuje, zakaj kristjani iščejo zdravniško pomoč. Zakaj se na obrnejo na svojega Stvarnika? Zdravila spadajo med avtonomne zemeljske stvarnosti in je v njih Stvarnik le skrit. Kaj pa človek? Človek živi v svetu zemeljskih stvarnosti, sam pa je poleg realnega tudi duhovno bitje. Del človeka, kot zemeljske stvarnosti, ima svobodno voljo, raziskuje in spreminja. Njegov duhovni del pa pomeni bivanje v svetu Božjega delovanja.

Naravoslovna znanost in tudi raziskave o Velikem poku (Stvarjenju), spadajo med zemeljske resničnosti. Eden od omenjenih komentatorjev je napisal: »Izkustvena znanost je ateistična, je nevtralna. O Bogu se ne izjavlja in se ne more izjavljati. Trditi, da je znanost dokazala, da ni Boga, je največji nesmisel, ki ga lahko zagreši znanstvenik. Pa tudi trditi, da je znanost dokazala kaj nasprotnega, da znanost vodi k Bogu, je enako velik nesmisel. Znanost ne vodi nikamor, ne v ateizem, ne k Bogu.«

Zaradi človekove svobodne volje spadajo med zemeljske resničnosti tudi kultura, gospodarstvo, politika, znanost in umetnost, saj imajo svojo lastno vrednost, svoje lastne zemeljske in z naravnimi sredstvi dosegljive cilje. Te cilje človek svobodno ustvarja, odkriva, izbira in uporablja ter so neodvisni glede na sredstva za dosego nadnaravnega cilja.

Priznanje avtonomije zemeljskim resničnostim je velik korak drugega Vatikanskega koncila, saj je eden glavnih predvojnih katoliških ideologov, Jack Maritain npr. trdil, da kulturna, politika in sociala ne pripadajo tosvetni, ampak duhovni ravni.




53 KOMENTARJI

    • In ta neskončno majhna točka se je lepega dne odločila, da bo neskončno velika, zato se še dandanašnji širi.

    • Zdaj si povedal zelo poenostavljeno teorijo, ki je namenjena popolnom laikom.

      Dejansko v tej neskončno majhni točki, v kateri prideš po Einsteinovi relativnostni teoriji v singularnost (deliš z 0), teorija dejansko odpove, saj prideš v nedefinirano stanje.

      Tako, da tisto začetno stanje še ni definirano.

      • Ali se tukajšnji komentatorji zavedajo, da razpravljajo o stvareh, v katerih še nobelovci niso sigurni in niso prepričani, da jih prav razumejo. To, kar lahko preberemo tukaj, ni nikakršna znanost, ampak ideologija. Še največkrat pa, kako so mali Janezek predstavlja vesolje.

    • “Kot prvo, vesolje ni nastalo ampak se, kot trdi znanost, siri iz neskoncno majhne tocke, velikega poka.” – Če bi se širilo iz neskončno majhne točke, nikoli ne bi prišlo do “širjenja”, če širjenje razumemo v kontekstu točkovnega kontinuuma…:):):)

  1. Najbolj mi je všeč zapis o duhovnosti, ki je odsev oziroma polje božjega delovanja.

    Prav zato se grešniki in še kdo izmikajo duhovnosti, ker bi potem pozitivno spremenili sebe.

    Tudi slovenski narod lahko z aktivnim duhovnim delovanjem preobrazi sebe, da bo ponovno vzgled vsemu svetu kot je bil 1000 let.

    • Vse kar je prav, pretiravati pa res ni treba.
      Ta poduhovljeni narod ima svoje ime šele slabih 500 let, drugi zanj še vedeli niso ali pa so ga gledali zviška. Njegova duhovnost (beri krščanskost) pa je bila taka, da v teh 1000 letih ni pridelal niti enega svetnika, med tem ko so jih drugi, ki naj bi jim bil vzor, na desetine. Po mojem je treba nacionalni ponos graditi na dejstvih, ne na izmišljotinah in pretiravanjih.

      • Približno ene toliko let pa tudi obstaja definicija naroda, kakršno poznamo danes.

        Zato govoriti o gledanju z viška pred tem časom, nima smisla.

        • Tone pa o tem narodu govori v tretji osebi, pha, nobenih svetnikov… Kakšen narod, pravi Tone, vesoljec.

      • Alojz, pa reciva, da gledajo zviška še sedaj.

        Zdravko, tudi svitase govori o tem narodu v tretji osebi. Zakaj se ne spraviš najprej nanj.

        Name se spravljata zato, ker me imata za zagrizenega komunajzarja, ne zaradi tega kar pravim. Demokrata, sramujta se.

        • Seveda, tvoja licemernost s katero očitaš narodu, da ni dal nobenih svetnikov, ti odpadnik pokvarjeni. Samo komunist je lahko tako pokvarjen, če morda niti komunist ne.

        • Zdravko, dragi, komu sem kaj očital? Samo opozoril sem, da Zdravko pretirava, ko govori duhovnosti, ki naj bi bila drugim vzor in spomnil, da ta 1000 letna vzorna duhovnost ni sproducirala niti enega svetnika. Kar je res. A po tvojem samo komunisti govorijo resnico?

          Če bi dodal stvaren komentar, bi me moral podučiti, da manko slovenskih svetnikov ni zaradi premajhne duhovnosti naroda ali pomankanja primernih kandidatov, ampak je kriva predvsem premajhna politična moč in prepoznavnost.

        • Če gledajo sedaj, gledajo upravičeno.

          Zakaj bi se morala sramovati, če ti pišeš neumnosti, pa lažeš, da nisi zagrizen komunajzer, če tvoje pisanje izdaja, da si?

  2. ..ljudje, ki si sicer niso pretirano vešči teh zadev in pogosto tudi vrhuunski znanstveniki, pozabljajo ali spregledujejo, kdaj in kako se v takih debatah in razlagah, tolmačenjih ipd…

    ..sprehodijo in skočijo iz fizike v meta-fiziko, a še vedno kričijo, da so v fiziki…

    • Da, tega danes ne vejo več niti fiziki. Je naprimer teorija strun samo mogoč matematični model, ki je pač zaenkrat še konsistenten z vsemi drugimi računi in opažanji. Pa to itak ni problem, ker se teorije menja skoraj tako pogosto kot gate, se pa eksperimentalno preverja tako korespondenco, kot teoretično koherenco, še kakšen star sholastični princip kot je Occamova britev se kdaj uporabi v izogib nepotrebnemu kompliciranju. Univerzalnost Newtonovih zakonov pa je recimo čisto dokazano metafizika, čeprav so v določenih pogojih lahko to še čisto uporabne in dopustne poenostavitve za kakšno bolj preprosto računanje.

      Kako že torej tu pomaga poznavanje teologije?

  3. Pa od kod jemljete takšne neumnosti kot je tole: “ateisti pa, ki so doslej svoj pogled na svet utemeljevali z večnostjo materije, so ostali praznih rok”
    Ta stavek ne opisuje nobenega meni znanega sodobnega ateista, razen če ne preganjate kakšnih izpred sto ali dvesto let.

  4. ..ti @bp…če se ateist izhodiščno ne obesi na večnost materije, ki je pojavno in realnostno, tudi ne zanika…na kaj pa se naj potem..

    ..a morti na njeno ustvarjenost, nastanek, kontingenco-prigodnost..??

    …ali pa ji podeli klasične božje atribute in jo pobožnji…kar pa je spet njena večnost in vekotrajnost…

    ..no možno pa je, da so sodobni ateisti že posebne pasme in jih ne ujame nobena substanca oz. substancialnost..

  5. @bianko teorija je kar v redu. Dopolniti jo je potrebno samo v eni malenkosti:
    Točki je bilo pri transformaciji iz ene v drugo neskončnost neskončno dolgčas, vse dokler ni v svojem informacijskem zapisu naletela na neskončno pametne in neskončno prepirljive Slovence.
    Od takrat dalje se neskončno zabava.

  6. ..vprašanje Boga, da ali ne..torej v temelju teizem ali ateizem, je temeljno vprašanje o tem ali ima ta svet, ki ga poznamo in spoznavamo, preučujemo..

    ..kak smiselni, razumski teleološki izvor ali počelo ( tudi personificirano)ipd ali pa ga nima…

    ..kdor pa taka vprašanja enači z obstojem ali ne-obstojem npr. čajnika, samo pokaže, da je dembilko…

    • Saj odgovor že poznaš, praktični ateist pravi, da ne pozna nobenega končnega smotra tega sveta, agnostik, da ne pozna poti do tovrstnih odgovorov, Teapot agnostik specifično, pa da je z njegovega vidika zato takšen smoter tudi precej malo verjeten.

      • Ne, obstajata trdi in mehki agnosticizem, en trdi, da ne ve, drugi, da sploh nihče ne more vedeti. Ateist pa trdi od nekdaj, izključno in samo, vehementno – da boga ni…

        • Lahko to vnameš kot mojo definicijo ateizma. Seveda bo teist odgovoril, da boga bi, če ga kdo vpraša, kaj misli o tem. Sicer pa si s tem ne beli glave. V zgodovini si je samo kak filozof upal izjaviti kaj takega, pa še ti večinoma le kot dvom, saj so bile take izjave tudi smrtno nevarne, kot so marsikje še danes. Praktičnih ateistov pa je bilo vedno dovolj, sicer preroki in pridigarji ne bi toliko govorili o brezbožnikih. Ne bi smeli pozabljati, da večina ljudi sprejme vero tako kot vsako drugo tradicijo okolja v katerega se rodijo. Danes pa imamo milijone ljudi, ki za osmislitev svojega življenja ne potrebujejo boga. Smisel je namreč v življenju samem – vsaka muha naredi vse, da bi živela čim dlje, torej se ji živeti še naprej “zdi smiselno”. Ta gon po ohranitvi življenja je tudi njegov zadosten smisel, uspešnost komunikacije z okoljem, torej odnos do ljudi, ki nas imajo radi (bolje bi bilo reči: ki jih imamo radi), pa predstavlja kvaliteto življenja. Tako gleda, predvsem pa čuti, praktični ateist, filozof pa svoj ateizem lahko opredeljuje tudi drugače. A filozof opredeljuje tudi boga in vero povsem drugače kot praktični vernik.

          • Danes sem, kot ze tolikokrat prej, spet poslusal glasbo vzhodne liturgije. Ce ne bi ti skladatelji globoko verjeli v Boga, taksna dela ne bi nikoli mogla nastati. Peti hvalnice Bogu je pac drugace kot obcudovati cloveka. Ze sama vera Vanj je velikokrat dovolj, da clovek ustvari Lepoto in da je boljsi.
            Tisti, ki v zivljenju samem vidi dovolj smisla, je pac prikrajsan za veliko stvari.

          • Glasbi nič ne škodi, če je skladatelj ali izvajalec veren, če je hkrati tudi talentiran. Če je talentiran, pa vere sploh ne potrebuje. Eno najlepših in poduhovljenih cerkva v modernem slogu (Notre-Dame-du-Haut, Ronchamp, Francija) je na primer projektiral Le Corbusier, ateist in celo član komunistične stranke.

        • Aleš, Tone bo v vsak poskus vere vlil toliko strupa kot ga premore.
          Govori o ljudeh ki ne iščejo smisla, pa pravi da ne potrebujejo Boga.
          Da je smisel v življenju samem, pa pri toliko filozofih, ki o tem razpravljajo si nihče ni upal izjaviti kaj takega.
          Da bi se primerjal z muho si še noben filozof ni upal. Samo Tone je pripravljen sebe izničiti do muhe! Iz samega prezira so vseh drugih, ki iščejo ali vidijo smisel.

        • Aleš, se vaš “Ne” nanaša na katero od mojih trditev in kako točno jo zanika, ali samo streljate definicije na slepo v debato?

      • Ateist nič ne trdi, ateist ideje boga samo ne upošteva, živi kot da boga ni. Samo, če je hkrati še aktivist, če razume ateizem kot ideologijo, trdi, da boga ni.

        • Ateizem ni način življenja, Tone, temveč filozofsko stališče. V zgodovini niso vsi ljudje, ki so bili pripravljeni izjavljati, da boga ni, bili aktivni kot kak Dawkins, venomer pa je veljalo, da je ateizem kot izjavljalna pozicija, stališče: zanikanje obstoja boga. Dobesedno razumljeno pa nihče na svetu ne živi, kot bi njegovo življenje ne bilo smiselno, pomembno neodvisno od ljudi, ki nas imajo radi, itn…

        • Lahko to vnameš kot mojo definicijo ateizma. Seveda bo teist odgovoril, da boga bi, če ga kdo vpraša, kaj misli o tem. Sicer pa si s tem ne beli glave. V zgodovini si je samo kak filozof upal izjaviti kaj takega, pa še ti večinoma le kot dvom, saj so bile take izjave tudi smrtno nevarne, kot so marsikje še danes. Praktičnih ateistov pa je bilo vedno dovolj, sicer preroki in pridigarji ne bi toliko govorili o brezbožnikih. Ne bi smeli pozabljati, da večina ljudi sprejme vero tako kot vsako drugo tradicijo okolja v katerega se rodijo. Danes pa imamo milijone ljudi, ki za osmislitev svojega življenja ne potrebujejo boga. Smisel je namreč v življenju samem – vsaka muha naredi vse, da bi živela čim dlje, torej se ji živeti še naprej “zdi smiselno”. Ta gon po ohranitvi življenja je tudi njegov zadosten smisel, uspešnost komunikacije z okoljem, torej odnos do ljudi, ki nas imajo radi (bolje bi bilo reči: ki jih imamo radi), pa predstavlja kvaliteto življenja. Tako gleda, predvsem pa čuti, praktični ateist, filozof pa svoj ateizem lahko opredeljuje tudi drugače. A filozof opredeljuje tudi boga in vero povsem drugače kot praktični vernik.

        • In zakaj se odzivaš tako žolčno? Zakaj samo ne rečeš, da se z mojimi pogledi ne strinjaš? Jaz diskutiram strpno.

  7. ..pa dejmo Bogeca malo na stran, pa se vprašajmo ..

    ..ali je ta svet, ki ga poznamo in spoznavamo in preučujemo..razložljiv in utemeljen iz sebe in po sebi samem ali pa ne ??

    ..je vsaj causa sui ali pa celo actus purus..??..ali ni..??

  8. Kaj ko bi šli vi filozofi malo preverit vaše teorije v prakso? Kako deluje Higgsov bozon v praksi.

    —-
    Zdajle je tak lep čas za drva sekat.

    —-
    Mogoče se pa tam utrne kakšna bolj uporabna misel…

  9. Zanimivo je, da znanost čedalje bolj omogoča, da bi se človek zavedal obeh področij svojega življenja, to je zemeljske stvarnosti, resničnosti ter duhovnega delovanja, ki je po mojem delna zemeljska resničnost, ki se neposredno dotika božjega duhovnega delovanja in ima isto valovno dolžino.

    Prav zaradi tega bi morali spodbujati duhovno življenje, ne pa ga zavirati, kot se je to dogajalo v zadnjem stoletju, kar je privedlo do svetovnih vojn in drugih duhovnih zdrsov.

  10. ..avtor članka, bi se lahko enkrat npr. potrudil in spisal tudi kaj in kako in iz čega je nastala in se je utemeljila t.i. novoveška znanost in njena metoda..

    ..npr. kako so bili vsi očetje te novoveške znanosti in metode tu platonisti in filozofsko izhajali in temeljili tako znanost na določeni veri..veri v logično strukturiran kozmos..

  11. Za t.i. standardno hipotezo Velikega poka je, v nasprotju z, npr. Hoylovim Steady – State modelom vesolja, značilno, posebno, da govori o ZAČETKIH vesolja…Se pa s tem, ko izhajamo iz hipoteze o tem, da je vesolje imelo začetek (v tem ni nič nenavadnega, nenavadno je to, da so nas fizikalna dognanja oz. opazovanja pripeljala do tega), za fiziko kot fiziko ne spremeni kaj veliko: fizika ostaja znanost in kot znanost je predvsem opisna. Tega, da na podlagi opisov lahko dajemo napovedi in ustvarjamo tehnologijo, pa s samo znanostjo več ni mogoče razložiti, kaj šele pojasniti…

Comments are closed.