V kraju Rohrau na Gradiščanskem v Avstriji se je 31. marca 1732 rodil Joseph Haydn, eden vodilnih skladateljev klasicističnega obdobja, imenovan tudi »oče« simfonije in godalnega kvarteta. Poleg Mozarta in Beethovna je bil Haydn steber zlatega obdobja evropske glasbe, ki ga danes označujemo s pojmom dunajska klasika. V njegovi revni družini ni bilo glasbenikov. Že leta 1738 se je Haydn pri ravnatelju Hainburške šole Johann-u Mathias-u Franck-u naučil igrati na veliko inštrumentov ter postal odličen pevec, kar ga je privedlo med dunajske dečke v katedrali Sv. Štefana. Po izključitvi si je moral utirati življenjsko pot kot samostojen glasbenik. Povezal se e z Italijanskim skladateljem Antoniem Porporom, pri katerem se je naučil temelje kompozicije. Kmalu je spoznal takratno visoko družbo, pred vsem grofa Paul-a Anton-a Esterhazy-ja, ki mu je omogočil ustvarjanje v njegovi razkošni palači. Kasneje je bilo samo v enem letu v tej palači 125 predstav, od tega je bilo 17 oper. Leta 1779 so Haydna sprejeli v dunajsko prostozidarsko ložo, kjer je spoznal Mozarta. Kmalu se mu je ponudila odlična služba v Londonu, kjer se je zelo dobro počutil, dozorela pa je tudi njegova umetniška osebnost. Kmalu je umrl njegov ljubljeni prijatelj Mozart in Haydn se je vrnil na Dunaj. Ko so Francozi zavzeli Dunaj, je dal Napoleon pred njegovo hišo častno stražo. Od starosti in izmučenosti je Josep Haydn 31. maja 1809 umrl. Napisal je oratorij Stvarjenje (1798), 104 simfonij, 59 divertimentov in kasacij, 16 uvertur, 83 godalnih kvartetov, 14 maš ter veliko oper in arij.
Foto: Wikipedia
