»Neumno in praznoverno je verjeti, da je Bog naredil vse iz nič. Razumno in znanstveno je verjeti, da je nič naredilo vse iz nič.« (komentar bralca Tima Leeja na mercator.net, 10. april 2012)
Trk titanov, ki to ni
9. aprila letos je na avstralski TV postaji ABC potekala debata med najbolj prepoznavnim ateistom sodobnega časa Richardom Dawkinsom in nadškofom Sydneya Georgeom Pellom. Debato so napovedovali kot trk titanov vendar se je kasneje izkazalo, da je bila napoved vendarle malo prenapihnjena. Šlo je za relativno običajno debato z nekaj humornimi vložki in brez velikih presežkov. Kljub vsemu pa je bilo nekaj zanimivih trenutkov,ki so oba glavna govorca na trenutke spravili tudi v zadrego. Pogovor je potekal v studiu pred občinstvom, zato je tudi občinstvo odigralo svojo vlogo.
Zlasti zanimiv je bil pogovor o nastanku vesolja. Dawkins je bil dokaj neprepričljiv pri poskusu razlage nastanka vesolja iz nič. Pri tem se je skliceval na ameriškega fizika Lawrencea M. Kraussa, ki je nedavno napisal knjigo ‘Vesolje iz nič: zakaj je nekaj namesto nič’, a vtis je bil kot da Kraussovo delo bolje pozna avstralski nadškof. Ko se je nekoliko zapletel pri razlagi, je požel smeh v občinstvu, kar ga je nekoliko razjezilo in je v tej maniri vprašal občinstvo »Kaj je tukaj smešnega?« nakar je nadškof duhovito pripomnil: »Nekoliko je smešno če poskušaš definirati nič.«
Nič ni zgolj nič
Zakaj pravzaprav gre? Ameriški fizik Lawrence M. Krauss je leta 2009 imel znamenito predavanje o kozmologiji, ki je dostopno tudi na You Tube. Med drugim je Krauss dejal, da »Nič v fiziki ni več zgolj nič. Zaradi zakonov kvantne fizike in posebne teorije relativnosti je na ekstremno malih stopnjah nič v resnici vrel, peneč zvark virtualnih delcev, ki nastajajo in izginjajo v tako kratkem časovnem intervalu, da jih ni mogoče videti.«
Predavanje je bilo zanimivo. Krauss nedvomno zna pritegniti občinstvo, kljub temu pa se več kot očitno ni mogel vzdržati pokroviteljskih komentarjev zoper tiste, ki verujejo. To, da je predaval mednarodni zvezi ateistov, ga pri tem vsekakor ni oviralo. Najbolj bode v oči, kar je skupno tako Hawkingu, Dawkinsu in kaj je še sodobnih znanstvenikov, ki se prištevajo med bolj vnete zagovornike ateizma, da znanost neprestano postavljajo v nasprotje veri, hkrati pa kažejo izrazito pokroviteljski, celo podcenjujoč odnos do filozofije, teologije in vere.
Človek popolnoma nepomemben zaradi prostorske pozicije v vesolju?
Če je Kraussovo znanje kozmologije in fizikalnih teorij briljantno, pa je njegovo poznavanje filozofije in teologije precej ubogo. Krauss namreč svojo tezo o tem, da ne potrebujemo Stvarnika, najprej podkrepi s tem, da vesolje, ki ima skupno energijo nič (ploščato kot bi naj bilo naše), lahko nastane iz nič, pri čemer pa sam pove, da so to, kar on imenuje nič, pravzaprav ‘kvantne fluktuacije’. Svoj argument zoper Stvarnika pa podkrepi tudi s podatkom, da če vesolju odvzamemo vse kar je vidno (galaksije, zvezde, planete…), potem je vesolje praktično še vedno isto. Predstavljamo 1 odstotek ‘populacije’ v vesolju, ki ga v 30 odstotkih sestavlja temna materija in v 70 odstotkih temna energija. In nadaljuje: »Smo popolnoma nepomembni. Zakaj bi bilo za nas narejeno tako vesolje , v katerem smo mi popolnoma nepomembni, je izven mojega razumevanja.« Kako briljanten filozofski zaključek. Kot da se posebnost človeka meri v njegovi prostorski poziciji v vesolju ali pa v njegovi velikosti. To so res morda predpostavljali pred Kopernikom in Galileom, danes pa ne vemkateri resni filozof ali teolog, ali če hočete celo vernik, vidi tovrstno povezavo.
Iz njegovega predavanja je bilo moč prepoznati tudi tezo, da vesolje razloži svoj lasten izvor. Vesolje naj bi nastalo spontano, brez zunanjega posrednika. Zato je vprašanje ‘zakaj’ nesmiselno. S Kraussom se v tem lahko kar strinjamo. Vprašanje vzroka nastanka vesolja je res nesmiselno, če odgovor in dokaze iščemo v vesolju samem. Vera temelji na drugi predpostavki: vesolje ne pojasni vzroka lastnega izvora. Stvarnik ni enakovrsten svojemu stvarnemu objektu.
Prodajanje mačka v žaklju
Zato je predavanje Kraussa razočaranje v tem smislu, da je njegov naslov ‘Vesolje iz nič’ dejansko zavajajoč. To, kar on definira kot nič, je le znanstveni kvazi nič. Dokler nam znanstveniki razlagajo nastanek vesolja iz tega kvazi znanstvenega niča, nam v bistvu prodajajo mačka v žaklju.
Bralec John-Cyril Hanisko pod člankom ‘Znanost o niču’ (The Science of Nothing) poda zanimivo misel: »Izraz ‘nič’ pomeni ‘brez česarkoli’: brez gravitacije, brez pravil kvantne mehanike, brez matematike, brez prostora, brez časa, brez verjetnosti, brez možnosti, brez stanja, brez pogojev, in nič od preostalega kar lahko naštejemo…In ker ni možnosti, potem še posebej ni ‘brez česarkoli’, ki bi proizvedlo nekaj. Ateisti vedno pretihotapijo nekaj v nič, da podprejo svojo tezo.«
Krauss proti koncu predavanja pove celo, da bi ena izmed karakteristik znanosti morala biti ponižnost: »Priznanje, da ne razumemo vsega.« Kako lep zaključek. Ko bi ga le Krauss bolj resno vzel.
Viri:
Krausovo predavanje: http://www.youtube.com/watch?feature=endscreen&NR=1&v=7ImvlS8PLIo (in podaj
The Science of Nothing: http://www.catholicworldreport.com/Item/1259/the_science_of_nothing.aspx
Mercator.net: http://www.mercatornet.com/articles/view/a_clash_of_the_titans
ABC TV: http://www.abc.net.au/tv/qanda/txt/s3469101.htm
Foto: Wikipedia
