Veličastnih sedem akademikov očita Vladi, da izkorišča epidemijo za svoje koristi

8
Sedem akademikov očita Vladi, da izkorišča epidemijo za svoje koristi. (Posnetek zaslona)

Pismo, ki ga je sedem prestrašenih akademikov poslalo v Državni zbor, ima povsem enak učinek kot njihovi očitki, da vlada izkorišča epidemijo za svoje koristi. In to pismo pošljejo poslancem v času, ko dežela drsi v najhujšo zdravstveno krizo.

Pred nami se je odprl remake, nova priredba, verzija ameriškega vesterna, ki je že onkraj velike luže doživel ponovitve z novimi igralci, pri nas pa z nastopom sedmih akademikov, varuhov človekovih pravic. Medtem ko v originalni ameriški kavbojki izkoriščani in ustrahovani vaščani sami poiščejo in najamejo sedem pogumnih revolverašev, da bi jih rešili pred po številu premočno bando, pa se v naši verziji znova prebudi naših sedem veličastnih, a zelo prestrašenih akademikov; njih je preprosto grozno do grozovito strah za usodo slovenskega ljudstva, ki niti ne sluti, kaj šele, da bi vedelo, da ga že dobro leto in pol ogroža slovenska vlada.

Veličastnih sedem prestrašenih akademikov na čelu z dr. Tinetom Hribarjem in dr. Renato Salecl je zelo zaskrbljenih

Teh naših sedem prestrašenih akademikov, veličastnih dušebrižnikov,  s prvopodpisanim predsednikom komisije za človekove pravice SAZU dr. Tinetom Hribarjem ter podpredsednico te komisije dr. Renato Salecl se je v odprtem pismu obrnilo na poslance Državnega zbora, češ da »vladno vodenje države in obvladovanje civilne družbe že prehaja v totalitarno obliko oblasti«. Teh naših veličastnih sedem akademikov in njih pobudo je 3. novembra pri priči objavila nacionalna rtv, toda naslednji dan, to je 4. novembra, radio te informacije ni ponovil niti v Prvi ne v Drugi jutranji kroniki, kakor svoja poročila imenujejo, niti v nobenih drugih poročilih, kar je presenetljivo. Nacionalna tv na veliki zvon, nacionalni radio pa tiho kot r..; natančen poslušalec bi preprosto dejal, da tu nekaj ne štima.

Je akademike res strah, ker sodstvo ne ukrepa, kot bi moralo? Težko verjeti …

Kot nepristranski opazovalec dogajanja, a vendar dosti angažiran državljan, ki mu je mar, kaj se dogaja v naši deželi, pa ugotavljam, da je nekatere ljudi, tudi akademike, nenadoma neizmerno strah za to našo ljubo Slovenijo. Pa vendar dr. Tine Hribar pred tridesetimi leti ni bil otroče v vrtcu, ampak najmanj petdesetletnik, ko je Delo objavilo njegov zapis z naslovom Obtožujem … stranke slovenske skupščine, ljudi sedanje vlade, člane predsedstva, sodstvo, policijo, GZ, da niso nič naredili zoper divje lastninjenje družbene lastnine … (Delo, 10. 12. 1992).

Nič niso storili ne tedaj ne nikoli kasneje in družbena lastnina se je v levjem deležu znašla v goltancih, v žepih rdečih direktorskih povzpetnikov. In če pravosodje takrat ni igralo drugačne vloge, kot je varovanje interesov stare nedotakljive nomenklature, je danes še povsem enako, saj ugotavlja, da se vlada bori proti epidemiji z odloki, ne z zakoni. In namesto da bi ustavno ali vrhovno sodišče pomagalo v boju proti epidemiji, letijo še od tam polena in tudi to pismo sedmih veličastnih prestrašenih akademikov ima povsem enak učinek kot očitki, da vlada izkorišča epidemijo za svoje koristi. In to pismo pošljejo poslancem v času, ko dežela drsi v najhujšo zdravstveno krizo. Kdo je tu nor?_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

8 KOMENTARJI

  1. Za nekatere od teh sedem palčkov vemo že dolgo, da so živi rdeči fosili, ki bi požrli tudi lasten drek, če bi s tem škodovali aktualni demokratični oblasti. Nekoliko sem presenečen le, da se je tej bandi pridružil mednarodno uveljavljeni matematik prof. Globevnik.

    • Meni je neverjetno, v kaksnem izmisljenem virtualnem mentalnem svetu ti skrajno zideologizirani primerki, pa čeprav s pediestala akademikov, zivijo. Slovenija je očitno ( tudi zaradi povsem neuravnotezenega prostora javne besede) topla greda levega ekstremizma in javnega razkazovanje izpadov delirija ob abstinencnem sindromu, ker vecno oz od 1945 abonirani na oblast trenutno pac nimajo vlade in je niti preko globoke drzave in svojih hipertrofiranih balastnih ideoloških aparatov, torej propagandistov, trenutno, tudi zaradi čvrste osebnosti predsednika vlade, ne uspejo usmerjati.

      Resnica je obratna od sporocil te obupne sedmerice. Vladna politika ukrepov proti epidemiji in njihovega izvajanja je premehka, ne pretrda ali celo totalitarna. Delno je premehka iz objektivnih razlogov, zaradi stalnih, skrajno zavrženih in neodgovornih polen pod noge s strani opozicije, sodišč, informacijske pooblaščenke. Premehka je tudi, ker institucije drzave, npr policija, inspekcija ne delujejo in dopuščajo neuveljanje ukrepov in goljufanje pri njih. Tudi ker sodišča sankcioniranje kršenja ukrepov iracionalno razveljavljajo. Tudi, ker mediji držijo stango lunaticnemu upiranju ukrepom in goljufanju pri njih.

      Ukrepi, ki so sprejeti zdaj, bi morali veljati od septembra. Bati se je, da za ta trenutek niso dovolj odločni in bo sledil kolaps v bolnišnicah, grozljiva stiska in velik porast smrtnosti. Zakaj si vlada ni upala ukrepati kot so ukrepale oblasti v sosednjih Italiji in Avstriji? Recimo z obveznimi testiranji v šolskem sistemu in obveznimi cepljenje v občutljivih sistemih kot so zdravstvo, socialno skrbstvo, šolstvo, vojska, policija?!

      Hudic naj jih vzame tiste, ki pomagajo smrtonosnemu virusu pri sirjenju, ni prav, da se tej pokvarjeni ali zavedeni bandi popusca!

  2. Med temi, ki se jim je očitno odpeljalo od zdrave pameti in moralne razsodnosti med epidemijo, je zal tudi filozof dr. Gorazd Kocijancic. Njegova mama je bila strokovna direktorica v UKC, svak je eden vodilnih pediatrov na osrednji drzavni kliniki, on pa v sobotni prilogi Dela danes klati medicinske nebuloze, omalovazuje epidemijo in kaze cisto brezbriznost do konkretnih žrtev, češ da jih je samo nekaj sto ( kar ni res) in da bi starci tako ali tako v kratkem umrli.

    Vec kot 5000 jih je zaenkrat, v vseh starostnih obdobjih in brez omejevalnih ukrepov bi jih bilo mogoče 50.000 in vec. In vsakdo je dragocen, v tem civilizacija krščanstva presega antiko, v sočutju in skrbi za bliznjega, tistega, ki si sam ne more pomagati toliko bolj. Krščanska civilizacija otrok, ki se ne rodijo popolni, ne meče cez obzidje kot jih je antična Šparta.

    Priporocam v branje tale povzetek obiska visoke delegacije evropskih krščanskih cerkva v Sloveniji:

    https://www.druzina.si/clanek/kardinal-hollerich-po-srecanju-z-janso-vtis-resnicnega-dialoga

    Kardinal Hollerich, tudi glavni porocevalec aktualne vsecerkvene sinode, je neposreden: “dolznost kristjana je, da se cepi, saj mu je Bog zaupal odgovornost za svoje življenje in življenje bližnjega”.