Pismo, ki ga je sedem prestrašenih akademikov poslalo v Državni zbor, ima povsem enak učinek kot njihovi očitki, da vlada izkorišča epidemijo za svoje koristi. In to pismo pošljejo poslancem v času, ko dežela drsi v najhujšo zdravstveno krizo.
Pred nami se je odprl remake, nova priredba, verzija ameriškega vesterna, ki je že onkraj velike luže doživel ponovitve z novimi igralci, pri nas pa z nastopom sedmih akademikov, varuhov človekovih pravic. Medtem ko v originalni ameriški kavbojki izkoriščani in ustrahovani vaščani sami poiščejo in najamejo sedem pogumnih revolverašev, da bi jih rešili pred po številu premočno bando, pa se v naši verziji znova prebudi naših sedem veličastnih, a zelo prestrašenih akademikov; njih je preprosto grozno do grozovito strah za usodo slovenskega ljudstva, ki niti ne sluti, kaj šele, da bi vedelo, da ga že dobro leto in pol ogroža slovenska vlada.
Veličastnih sedem prestrašenih akademikov na čelu z dr. Tinetom Hribarjem in dr. Renato Salecl je zelo zaskrbljenih
Teh naših sedem prestrašenih akademikov, veličastnih dušebrižnikov, s prvopodpisanim predsednikom komisije za človekove pravice SAZU dr. Tinetom Hribarjem ter podpredsednico te komisije dr. Renato Salecl se je v odprtem pismu obrnilo na poslance Državnega zbora, češ da »vladno vodenje države in obvladovanje civilne družbe že prehaja v totalitarno obliko oblasti«. Teh naših veličastnih sedem akademikov in njih pobudo je 3. novembra pri priči objavila nacionalna rtv, toda naslednji dan, to je 4. novembra, radio te informacije ni ponovil niti v Prvi ne v Drugi jutranji kroniki, kakor svoja poročila imenujejo, niti v nobenih drugih poročilih, kar je presenetljivo. Nacionalna tv na veliki zvon, nacionalni radio pa tiho kot r..; natančen poslušalec bi preprosto dejal, da tu nekaj ne štima.
Je akademike res strah, ker sodstvo ne ukrepa, kot bi moralo? Težko verjeti …
Kot nepristranski opazovalec dogajanja, a vendar dosti angažiran državljan, ki mu je mar, kaj se dogaja v naši deželi, pa ugotavljam, da je nekatere ljudi, tudi akademike, nenadoma neizmerno strah za to našo ljubo Slovenijo. Pa vendar dr. Tine Hribar pred tridesetimi leti ni bil otroče v vrtcu, ampak najmanj petdesetletnik, ko je Delo objavilo njegov zapis z naslovom Obtožujem … stranke slovenske skupščine, ljudi sedanje vlade, člane predsedstva, sodstvo, policijo, GZ, da niso nič naredili zoper divje lastninjenje družbene lastnine … (Delo, 10. 12. 1992).
Nič niso storili ne tedaj ne nikoli kasneje in družbena lastnina se je v levjem deležu znašla v goltancih, v žepih rdečih direktorskih povzpetnikov. In če pravosodje takrat ni igralo drugačne vloge, kot je varovanje interesov stare nedotakljive nomenklature, je danes še povsem enako, saj ugotavlja, da se vlada bori proti epidemiji z odloki, ne z zakoni. In namesto da bi ustavno ali vrhovno sodišče pomagalo v boju proti epidemiji, letijo še od tam polena in tudi to pismo sedmih veličastnih prestrašenih akademikov ima povsem enak učinek kot očitki, da vlada izkorišča epidemijo za svoje koristi. In to pismo pošljejo poslancem v času, ko dežela drsi v najhujšo zdravstveno krizo. Kdo je tu nor?_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
