Vedno gre lahko še slabše

37

Neredko slišim kakšnega od razočaranih Slovencev, da je pri nas vse tako slabo, da na slabše več ne moremo priti, pa naj si bo področje vrednotenja politika ali gospodarstvo. Dogajanje v Grčiji v zadnjih pol leta je opozorilo, da gre stanje v državi vedno lahko še na slabše. Še več, pot v večjo revščino si lahko večina volivcev celo demokratično izbere.

Na začetku letošnjega leta ob volitvah v grški parlament je bilo stanje blaginje Grkov slabo. Volivci so bili složni, da so za tako stanje krivi ukrepi, ki so jih označevali s skupnim imenom zategovanje pasu. Relativno, glede na druge države, ki jih je finančna kriza najbolj prizadela to zategovanje pasu ni bilo nič posebnega, glede na položaj pred krizo pa se je grški življenjski standard močno zmanjšal. Država, ki je prej živela od napihnjenega domačega povpraševanja in neučinkovitih javnih investicij, je bila zaradi od zunaj vsiljene javno-finančne stabilizacije odrezana od teh dveh generatorjev gospodarske rasti in šest let v recesiji.

Za malega človeka brezupno, sicer pa obeti okrevanja

S stališča malega človeka je bil položaj brezupen, a ekonomski analitiki so državi napovedovali v letu 2015 gospodarsko rast. Dejansko je rast, temelječo na večjem domačem povpraševanju in močno povečanem izvozu Grčija beležila že v celem drugem polletju leta 2014. Zmanjševati se je začela tudi nezaposlenost. V letu 2014 je bilo odprtih 100.000 novih delovnih mest. Po uradnih podatkih naj bi Grčija v letu 2014 dosegla primarni presežek (presežek proračunskih prihodkov nad odhodki, če se ne upošteva izdatkov za obresti in odplačil glavnic dolgov). Temu sicer vsi ne verjamejo, saj so bili tudi zunanji nadzorniki grškega javnega računovodstva (trojka) zainteresirani za lepe številke in je možno, da so se Grki spet posluževali kreativnega knjigovodstva za olepševanje slike svoji javnih financ. A tudi če primarnega presežka še ni bilo, so se mu vsaj močno približali in bi ga z napovedano gospodarsko rastjo dosegli in zadržali v naslednjih letih.

Primarni presežek je za močno zadolženo državo zelo pomemben. Država dolžnica (če poskrbi za likvidnost) ne potrebuje pomoči upnikov, za sprotno delovanje. Nova posojila potrebuje le za plačevanje obresti in zapadlih posojil. Država, ki se pogaja o odpisu ali reprogramiranju posojil ima v razmerju do upnikov mnogo boljšo pogajalsko pozicijo, saj v primeru skrajne zaostritve in bankrota (to je prenehanja servisiranja posojil) lahko normalno deluje, kolikor pač lahko normalno deluje država, ki so ji finančni trgi zaradi bankrota zaprti.

Pozerji pahnili državo v kaos

Syriza je relativno ugoden štartni položaj zapravila v pičlih treh mesecih po zmagi na volitvah. Iz države so spodili predstavnike trojke in tako spodbudili dodatno nezaupanje pri osebah s katerimi naj bi se pogajali o novih posojilih in o morebitnem odpisu obstoječih. Namesto, da bi z bolj učinkovitim pobiranjem davkov in s privatizacijami poskrbeli za likvidnost proračuna, so za plačevanje obveznosti proračuna plenili finančne rezerve javnih ustanov.  V državo so vnesli tako nestabilnost, da so se potrošniki in gospodarstveniki začeli obnašati kot v izrednih razmerah. Plačevali so še manj davkov, opustili so investicijske načrte, dvigovali denar iz domačih bank in prenašali kapital na tuje.

Ob nastopaštvu Ciprasa in Varufakisa na mednarodni sceni na eni strani in odsotnostjo kakršnih koli ukrepov za stabilizacijo in rast v Grčiji na drugi strani, se mi je utrnila vzporednica z obdobjem, ko se je Slovenija osamosvajala. Takrat je oblast v Sloveniji ravnala prav nasprotno. Demosova Vlada je brez velikega pompa pripravila vse družbene podsisteme za delovanje izven Jugoslavije. Zavedali so se, da osamosvojitev ne sme povzročiti praznih polic v trgovinah ali zaprtih bančnih okenc. Cipras pa je prostodušno priznal na vrhuncu pogajanj z upniki, da niti svojega denarja (drahem) niso več sposobni natisniti.

Streznitev – predpogoj za učinkovito kolektivno akcijo

Ko sem pisal to kolumno sem naletel na prispevek uglednega ekonomista Charlesa Wyplosza, ki pravi, da bo Grexit  (da Grčija opusti evro in uvede svojo valuto) kmalu spet na mizi. Da bi morala Grčija sedaj narediti vse, da lahko uvede svojo valuto (vključno s tem, da drahme tudi dejansko natisne), da se pripravi, da pri tem ne sproži hiperinflacije in da zagotovi normalno delovanje gospodarstva ob uvedbi drahme. Če se dobro pripravi na uvedbo svoje valute, potem obstaja tudi možnost, da morda le obdrži evro. Lastna valuta sicer omogoči lažjo devalvacijo, a za vzdržno gospodarsko rast brez previsoke inflacije je potrebna tudi javno finančna disciplina in izvedba tako osovraženih neoliberalnih strukturnih reform. Žal v Grčiji trenutno ni voditeljev, ki bi lahko kaj takega uveljavili.

Strokovnjak za  starogrško Atensko demokracijo iz Stanfordske univerze Josiah Ober je v svojem delu Democracy and Knowledge kot glavno vrlino Atenskega polisa izpostavil dejstvo, da so si bili njihovi državljani bolj kot državljani avtoritarno vodenih polisov sposobni  izmenjavati znanja in informacije, jih združevati in se učinkoviteje odločati za kolektivno akcijo. Tudi, če so tu in tam podlegli demagogom, jim je prav sistem distribucije znanja in informacij v demokraciji pomagal, da so čez čas popravili svoje ravnanje. Dilema, ali je razsvetljena diktatura bolj učinkovita kot demokracija je ob gospodarskem vzponu azijskih, avtoritarno vodenih držav in ob kaosu v sredozemskih zibelkah demokracije, spet aktualna.

Levičarski demagogi pri nas in v svetu poskušajo naprtiti občutek krivde vsem, ki so nasprotovali temu, da bi z dodanimi finančnimi posojili, finančnimi transferji in brezpogojnimi odpisi posojil pokrili pretekle in trenutne napake demokratično izvoljenih grških vlad. Njihova prizadevanja so, če za res verjamejo v superiornost demokracije, nesmiselna. Grkom je potrebno omogočiti, da se kaj naučijo na lastnih napakah.

Foto: Eurocinik

Pripis uredništva: ob ponedeljkih na Časniku objavljamo uredniški komentar, ki ga vsak teden pripravi eden izmed članov uredništva.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


37 KOMENTARJI

  1. Torej je šlo pri antični grški demokraciji za več tržnega obnašanja, več sodelovanja in tekmovanja, več prenosa informacij, znanja, spretnosti,… V okviru meritokracije oz. pozitivne selekcije.

    Pri avtoritarni državah (Siriza v Grčiji je CK ZK Grčije, ali Singapur ali CK ZK Kitajske (najbogatejših 500 Kitajcev je Kučanov tega komiteja), Milošević, socialist Sadam, Gadafi, kraljevina Saudske Arabije, vojaška oligarhija v Egiptu) je fevdalno, negativna logika.

    V sodobnih demokracijah pa zaradi socializma prihaja do vse splošne korupcije.

    Pozabljamo, da so imeli v antični Grčiji volilno pravico samo davkoplačevalci: torej meščani. Ne pa lumpenproletarci (komunisti) in malomeščani (socialisti, uradniki).

    BTW: včerajšnji intervju Možina s psihologinjo Kompan Erzar velja linkati na Časnik, je par dobrih povedala, čeprav se z njo marsikje ne strinjam oz. Imam zadržke do nje in njenih hipotez, ki jih uporabljajo tudi iskreni.

    • Je mogoče, da gospod Pavel preveč pričakuje od demokracije? Jaz bi dal popolno oblast, absolutno popolno oblast Frideriku Jerneju Baragi. Oziroma njemu podobnim ljudem.

      Da ne bo nesporazuma … ne navijam za klerikalizem.

      • AlFe,saj tega ti ne bilo treba napisati,berem te kot knjigo,prosim ne zameri mi,to je samo moje mišljenje!Nihče te ni vprašal za koga navijaš!
        Na dveh stolih je težko sedeti,kljub temu nekaterim to kar dobro uspeva!

        • Enako velja tudi za vas, nihče vas ni vprašal za mnenje, zato ga vam ni treba pisati. Pokažite svojo resnost z zgledom in ne pišite ničesar več!

          Zanimivo pa je, kako gredo nekaterim na živce ljudje, ki so svoje bogastvo razdelili in šli dvigovat na višji kulturni in gospodarski nivo ljudi. Tak je bil namreč Friderik Irenej Baraga. Slovenec in duhovnik! Edini sin enega od najbogatejših Slovencev tedanjega časa!

          • Alfe, opazujem kako si “občutljiv” zadnje čase. Delitev svojega bogastva je primerna samo pod pogojem, če sam z njim ne znaš pomnožiti talentov in skupno dobrega z njim. Je pa veliko bolje, da premoženje vložiš v nova podjetja kot za porabo revežem.

            Trgovina in podjetništvo je rešilo v smislu Konfucijevega pregovora o dajanju ribe oz. Učenju lovljenja ribe milijon krat več ljudi kot darovanje “karitativnim” organizacijam.

            Socialisti radi govorijo kako bi drugi morali deliti (darovati) svoj denar. Njihova tipična močna čustva pa sta zavist in sovraštvo. Zelo jim smrdi, da ima nekdo več denarja, bogastva od njih.

          • Delitev bogastva mora biti prostovoljna. Čisto prostovoljna. Čisto, čisto prostovoljna.

            Vidim pa, da tudi vi, gospod Pavel ne poznate zgodbe in delovanje tega našega Slovenca. Prostovoljno se je odpovedal bogastvu, prepisal ga je na sestro in odšel misionarit med Indijance v Kanadi. In ti Indijanci so preživeli genocid. Če se ne motim, nisem preverjal, edini preživeli. Očitno jih je naučil loviti ribe …

            Ali ta graščak zadošča vašemu kriteriju ali je vseeno demokracija boljša? 😉

          • Alfe, poznam zgodbo Barage. Hvala za poudarka. Midva se tikava kot prvoborca na forumu Časnika? Ali moram vtikati? Ni me treba vtikati, na internet forumih je tikanje normalno, po defaultu.

          • Ja, tudi s temi odnosi preko interneta je križ. Komunikacija z besedami je manjši del komunikacije, večji del komunikacije poteka na neverbalni način. Zato trdim, da sva kljub stažu pravzaprav tujca. Tujci naj bi se pa po moji vzgoji vikali.

            Je pa zanimivo, da smo se začeli pogovarjati o meni in ne o ideji, kakšni naj bi bili naši voditelji. Tako da do De Gaulle-ja sploh nismo prišli.

          • Z vsem dolžnim spoštovanjem AlFe,kako naj bom resen,pišeš o velikem Človeku misionarju F.J. Baragi in njegovi širokogrudnosti,potem pa se opravičuješ,da naj ne mislim,da navijaš za klerikalce!
            O Baragi kar nekaj vem,bil sem celo tam,kjer je misionaril in ga globoko spoštujem,deloval je tudi kot prosvetljenec,brez vsakega nasilja in prisile!Glede bogastva pa takole,nisem bogat,imam dovolj,da spodobno živim in nikomur nisem storil žalega,rad pomagam,če je to le v dosegu mojih možnosti!
            Kakšnih velikih želja po bogastvu,nikoli nisem imel!

            Verjetno si tudi ti kot otrok prepeval hvalnico mamici:

            Mamica moja je strašno bogata.
            Nima zlata — in je vendar vsa zlata,
            zlate so njene oči,
            zlati no njeni laasje,
            zlale so njene besede,
            zlato je njeno srce,
            …………
            Včasih tudi poštene in vzpodbudne besede,pomenijo bogastvo,
            ki lahko razdajajo samo ljudje,ki dobro mislijo!

            Tvoja prepved pisanja,je kljub vsemu malo huda,ali pa tudi ne
            pač preprosto razmišljaš,AlFe,nič ti ne zamerim.le še kaj napiši!
            Izraz klerikalci je vseeno malo krut,zaničevalen in še tole
            navija se na nogometnih tekmah,kristjane pa lahko samo spoštuješ,ali sovražiš,sam sebe štejem med tiste prve!!!

  2. V Sloveniji se že 100 let v 95% vrtimo v levo, v socializem, v spirali zla padamo.

    Šele ko bo vsak pri sebi razčistil koliko je socialist in začel voliti manj socialistične (kolektivistične, mafijske) stranke, bo nekoč večina takih premagala danes 90 odstotno večino.

    Do takrat pa bodo manj socialistične osebe emigrirale.

  3. Da odgovorim Alfe v kontekstu članka.
    Prava, prva demokracija (Atene, ZDA) je boljša, ker zajame talente, tekmovanja, sodelovanja večih ljudi. Rezultat je veliko boljši v prijateljskih soočenjih, saj pri tem vsi veliko več pridobimo kot če seštejemo dosežke solerjev.

    Zakaj je pomembno kdo nas vodi? Pomembnejše bi moralo biti, da civilna družba cveti, da politika generira nove poti, učinke, stranke, voditelje. Da se generira kvaliteta in nove (prodorne, ključne) akcije.

    Tu pa imamo 1/5 ljudi obsedenih, da nas samo JJ lahko odreši, 1/3 obsedenih s strahom pred JJ, ostali pa se nočejo mešati v ta drek, kjer vsakega, ki originalno razmišlja pobijejo komunisti ali Janševi socialisti. Zato sem kot desničar vedno bolj prepričan, da JJ škodi desnici in zmagi nad komunizmom (v glavah in srcih vseh Slovencev), saj ne idejnih in ne akcijskih kvalitetnih alternativ ni. Zgolj eno samo mučenje pozicijske vojne (kot ww1),kjet vsi izgubljamo, par akterjev pa ima velike kratkoročne dobičke.

  4. Prva in prava demokracija pa je, da tisti, ki prispevajo svoj denar za državo , imajo volilno pravico. Torej, da se izognemo socializmu, bi morali odvzeti vsem, ki ne plačujejo davkov ali so subvencionirani ali so zaposleni v državnih podjetjih, ali so študenti ali penzijonisti odvzeti volilno pravico.

    Kdor ima vest, zelo lepo vidi volitve in referendume v Grčiji in Sloveniji, kjer si paraziti veš čas režejo večji kolač in zahtevajo vedno več tujega denarja za svoj sebični, požrešni, pohlepni, egoistični in v vseh ozirih totalno in totalitarno sprijeni kolektiv.

  5. Optimistične ljudi je prijetno poslušati. Kompanova je včeraj žarela od optimizma
    4d.rtvslo.si/arhiv/intervju-tv/174348219

    Koliko je realna? Jaz pravim (isto Kovač) da Slovenija pada v katastrofo s prostim padom.

  6. “Tu pa imamo 1/5 ljudi obsedenih, da nas samo JJ lahko odreši, 1/3 obsedenih s strahom pred JJ, ostali pa se nočejo mešati v ta drek, kjer vsakega, ki originalno razmišlja pobijejo komunisti ali Janševi socialisti.”

    Ja, tako je stanje v Sloveniji. Malo poenostavljeno ampak resnično.

  7. Tisto volilni pravici … pa danes, v teh časih čudno zveni. Še predvsem, ker so osnovno izhodišče človekove pravice. Ena od teh pravic je tudi pravica do zasebne lastnine:
    http://www.varuh-rs.si/pravni-okvir-in-pristojnosti/mednarodni-pravni-akti-s-podrocja-clovekovih-pravic/organizacija-zdruzenih-narodov/splosna-deklaracija-clovekovih-pravic/

    17. člen
    1. Vsakdo ima pravico do premoženja, tako sam, kakor tudi skupno z drugimi.
    2. Nikomur ne sme biti premoženje samovoljno vzeto.

    Odstopanje od človekovih pravic je možno le takrat, ko dve pravici trčita med seboj.

    Torej … nihče ti nima pravice kar tako povečati davek ter vzeti npr. del plače. To mora zelo dobro utemeljiti s človekovimi pravicami.

    Če povzamem družbeni nauk Cerkve, potem naj bo družba organizirana nekako tako:

    1. osnova so človekove pravice,
    2. vmešavanje države v gospodarstvo naj bo čim manjše,
    3. splošno dobro naj bo vrednota in
    4. solidarnost naj bo tudi vrednota.
    Vrednota pomeni nekaj, kar ni z zakonom predpisano.

    Vzeti volilno pravico nekaterim … težko se sliši, če beremo:

    1. člen
    Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.

  8. Vi bi vsi radi eno liberalno državo. Razen ko gre za vaše stvari.

    Vsak naj živi od svojega dela, razen katoliških vračev, po katerih zaklinjanju ni več nikakršnega povpraševanja. Njih, pa njihovo elektriko, pa kuharice in mežnarje, to pa vse oktroirano obesiti na tuje denarnice.

    Al kako?

    • Daj, pejt v garažo bobnat. 🙂

      Če ne bi bilo civilizacije, urednik česa bi ti bil? Pastirjevih novic?!

      • Hmnja, civilizacija je bila že precej, precej pred katolištvom. Precej bolj napredna.

        Pravzaprav nas je katolištvo pahnilo nekaj stoletij nazaj.

        Slab argument.

    • Joj Dare, kakšne laži pišeš.

      Najprej se izražaj spoštljivo – imamo katoliške duhovnike in ne vrače. In katolištvo je zgodovinska vera slovenskega naroda – tako kot pravoslavje za Ruse. Slovenska zgodovina se ni začela na Čebinah ali z AVNOJEM.

      In JA: Cerkev je leta 1991 ZMAGALA (tako je rekel nadškof Stres v intervjuju v Reporterju).

      Drugič: verniki sami obnavljamo cerkve, skrbimo za župnišča, kapelice in vse. Občasno nekaj denarja iz naslova spomeniškega varstva primakne država, ker je pač katoliška dediščina vse kar imamo Slovenci za pokazati. Turisti ne hodijo gledat v Slovenijo socrealistične arhitekture.
      Plus Karitas je mnogo bolj zaupanja vredna kot Rdeči Križ.
      Plus katoliki preko prostovoljnih društev kot so Anin sklad in Vera in Luč skrbimo za otroke, mlade družine, in depriviligerane ter s strani družbe zaničevane ljudi.

      In ja: po katoliških duhovnikih je veliko povpraševanje. Še komunisti se pred smrtjo spreobrnejo in kličejo duhovnika.

      (P.S.: uredništvo; malce pazite, kakšne provokatorje imate na portalu. In dajte malce updateati prosim komentatorski portal. Dodajte opcije , da se lastne komentarje lahko popravlja in komentarje ostalih ocenjuje s plusi in minusi)

      • Vse religije imajo svoje vrače. Vi vaše pač imenujete duhovniki, generalno so pa zame vsi, ki se zaklinjajo bajeslovnim bitjem – vrači. In ni jih prav veliko, ki niso smešni. 😉

        Zgodovina se tudi ni začela s katolištvom. Slovenci smo prej imeli eno drugo vero. Pravzaprav je katoliška cerkev skozi zgodovino prav pazila, da se ne Slovenci bi narodnostno povzpeli. Asistirala je fevdalcem in jim dajala legitimiteto nad našim tlačanom, kurila slovenske knjige, preganjala napredne ljudi.

        Verniki že sami obnavljate cerkve, samo Cerkev pa sama določa okoli tisočaka ljudi, ki jim moramo vsi plačevati prispevke. Tudi kuharice in mežnarji so med njimi.

        Po osamosvojitvi smo prejšnjo partijo razformirali in si brž naredili novo. Tako, ki golta javni denar in ji obenem ni treba kazati računov, tako, ki želi prepovedati norčevanje iz sebe in tako, katere šefi javno lažejo v kamere, oni spodaj pa kot v komunizmu gledajo stran.

        Zdaj pa še o provokatorstvu: najprej boš moral jasno povedati, kaj od tega, kar sem zapisal ni res. Do takrat je to zame – upam, da tudi za ostale bralce – resna žaljivka.

        Če ti resnica slučajno ni všeč in bi rad bral samo milozvočno nakladanje po svoji dlaki navzdol- lej, potem sva ti našla še eno podobnost z malimi ljudmi iz partijskih časov.

        • Da ni bilo bratov Cirila in Metoda, tudi Slovencev ne bi bilo. No pa tudi marsikaterega drugega slovanskega naroda ne.

          Da ne bi bilo Martina Slomška, bi Slovenci potonili v nemških vodah.

          Tolika za zapisnik.

          • Ja, se strinjam. Jaz pač rad poudarim tiste stvari, ki se običajno malo zamolčijo. Seveda pa še zdaleč ni vse slabo.

          • Ti rad poudarjaš tiste stvari, ki ti jih je vcepila partija. Vidiš – si še kako podoben komunajzerjem.

        • Gospod Dare,
          pri teh vaših provokacijah morate malo bolj paziti. Gospod Zdravko je starozavezni vernik in vas bo kaj kmalu imel preko glave. Kako že gre … v Stari zavezi velja: “Oko za oko in tako dalje” … le v Novi zavezi je: “Ljubite sovražnika …”

          Skratka, bili ste opozorjeni!

        • Večina tega, kar ti pišeš, ni res. Katoliška Cerkev Slovencem ni naredila nobene škode.

          Jo je pa komunizem – ki je ustvaril tebe in tvoje iracionalno sovraštvo do krščanstva.

  9. Tega sranja s tako nagnusnimi provokacijami imam jaz počasi dovolj. Če je uredništvu to ok, naj uživajo. Promet je na časniku krepko padel v zadnjem času. Zakaj bi si dovoljeval da me bodo žalili takole razni praznoglavi nesramneži. Nekateri so prav obsedeni in se vedno vračajo nazaj pod drugimi imeni. Eno je kritična misel, drugo pa je norčevanje iz ljudi in žalitve. Internetni pogumneži! Ja, to pa to.

    • A lahko uredništvo prosim izbriše moj gornji odgovor? Imam res oster jezik, nisem pa želel nikogar jeziti.

      Zdravko, se opravičujem.

      • Ja bi blo koristno, če bi na Častniku mal investirali v uporabniški vmesnik za komentarje. Da človk lahko vsaj enostavno izbriše svoj komentar, če se mu je že zareklo v navalu čustev med pisanjem. Ali pa ima recimo pred oddajo komentarja možnost predogleda, ki v takih slučajih tudi dostikrat pomaga.

  10. Antična grška demokracija je sicer bila nekaj drugega kot so današnje demokracije ampak že takratna demokracija ni bila imuna na demagoge. Demagogi so dosodili Sokratu smrtno kazen z prisilno samo-zastrupitvijo.

  11. »Če bi združili ves denar, ki ga namenjajo posamezne države EU, in dodali še sredstva iz programa Obzorje 2020, bi bile vsote, ki jih Evropa usmerja v znanost, primerljive z ameriškimi in japonskimi sredstvi. Če bi združili vsa sredstva, bi lahko evropska znanost postala bolj konkurenčna ameriški in japonski. Na poti do tega cilja pa je treba odgovoriti na več vprašanj. Pri tem se odpirajo logična vprašanja: ali znamo opredeliti, v čem smo dobri? Po čem naj bo Slovenija znana v EU in v svetu?
    Za tako odločitev potrebujemo strokovni in tudi politični konsenz. V svetu vlade za takšna mnenja prosijo svoje nacionalne akademije. Kako pa je pri nas? Ravno nasprotno, Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Inženirska akademija Slovenije sta večkrat ponudili svoje sodelovanje. Pobuda je naletela na gluha ušesa. Škoda! Srčno upam, da bo nova vlada razmišljala drugače.«

    Tako že lani poziva in roti prof. dr. Igor Emri, član znanstvenega sveta v bruseljskem združenju Science Europe.

    To je zelo usoden poziv za vse stanove, generacije in elite, predvsem pa za politike! Tudi za opozicijo!

    V čem smo dobri in lahko konkurenčni na globalni sceni?
    Kaj bo opredeljeno v strategiji pametne specializacije Slovenije?

    Gospodarstvo in EU čaka cilje in strategijo Slovenije!
    Kdor vodi državo, mora to poznati in to znati uveljaviti. Kaj menijo znanstveno raziskovalne inštitucije? Kaj torej menijo parlamentarne stranke?
    Kaj menijo premier in ministra za znanost in za gospodarski razvoj in tehnologijo!?

    • Priprava strategije že tretjo leto poteka, že četrtič se piše, saj vsako EU ne sprejme! Pri strategije lahko vsak sodeluje! Na koncu pa odloča vlada. Kdo sodeluje pri opredelitvi ciljev in strategije Slovenije, katera politika se sploh zanima za to našo perspektivo? Menda ne samo vlada in pozicija, a nič opozicija?

    • Cela generacija mladih je oropana perspektiv!
      »Raziskave kažejo, da je v Sloveniji nizka stopnja učinkovitosti.«
      »Slovenijo že dolgo vodijo ljudje, ki so radi glavni, kljub temu pa ne želijo prevzemati odgovornosti za vodenje, razumljivo, saj nimajo dovolj kompetenc in se tega tudi zavedajo.«
      Vladi izrazito namreč manjka vizije in kakovosti upravljanja javnega sektorja.
      »Dokazov je veliko. Vladi na primer nikakor ne uspe pripraviti prepričljive strategije razvoja Slovenije, dolgoročne vizije, kam naj gre in se razvija,« pravi Radej, ki je sodeloval pri evalvaciji Operativnega programa Slovenije 2014–2020, osrednjega izvedbenega razvojnega dokumenta, ki določa vsebine financiranja strateških razvojnih projektov iz proračuna EU.
      In glavno spoznanje evalvacije: »V Sloveniji se dogaja popolni kolaps razvojnega sistema. Nova evropska strategija pametnega razvoja zahteva veliko višjo kompetenco vodenja, bolj jasno vizijo.
      Od dobre priprave kakovostnih razvojnih projektov in njihove izvedbe je namreč odvisno, ali nam bo uspelo v sedmih letih pametno vložiti 4,1 milijarde evropskega denarja.
      Medtem ko vlada za vsakih sto milijonov, ki jih je treba v proračunu dodatno prihraniti, lahko pripelje koalicijo do roba njenega obstoja, te razvojne evropske milijarde trošijo ne dovolj premišljeno, neusklajeno in zlasti nekompetentno,« je kritičen Bojan Radej, samostojni raziskovalec v slovenskem društvu evalvatorjev .
      Zato, med drugim, živimo na kredit in brez dvoma občutno slabše, kot bi glede na bogate potenciale narave in znanja lahko, če bi bili uporabljeni podjetno.
      »Ekonomska zanka okoli vratu se zateguje vsem državljanom, najbolj pa trpijo brezposelni in vse ranljive skupine.
      Cela generacija mladih je oropana perspektiv, žrtvovana na oltarju nekompetentnega vodenja države …«
      Vir; članek »Državljani pogrešajo vizijo vladajočih«; Delo, 16.07.2015

    • .: Dr. Jože Mencinger, prvi slovenski minister za gospodarstvo v samostojni Sloveniji, bivši rektor UL in zelo pogosto vabljeni strokovni komentator na nacionalno RTV SLO pa ob problemu zagona gospodarstva in konkurenčnosti pa sprašuje: »Kako sprostiti strateške investicije in okrepiti financiranje globalno konkurenčnih razvojnih projektov? Naj vlada ugotavlja, kateri so globalno konkurenčni razvojni projekti? Mar ni to posel »delodajalcev« in ne države?«
      Kako pa so potem vlade, vse do sedaj, lahko vodile in vodijo gospodarsko politiko razvoja države, če ne ugotovijo s pomočjo javne (Mencingerjeve) stroke, kateri so globalno konkurenčni razvojni projekti, a kar po občutku?
      Ali je to šola dr. Mencingerja za strateško vodenje države, ki očitno ne daje rezultatov za vizijo države, a ni odgovorna za perspektivo države?

Comments are closed.