Večina naroda je mlačna, siva in dolgočasna!

16
204
Foto: Aleš Čerin.
Foto: Aleš Čerin.

Pokojni Vinko Kobal, za katerega sem prepričana, da sedi ob nebeškem Očetu sredi stržiškega cvetočega travnika, z očali na konici nosu in pogledom v srce in dušo – nas je učil, kako naj živimo tu na tej zemlji, na tem svetu, v vsakdanu. On nam je lepo kazal, kakšno odgovornost imamo, da se imenujemo in smo Božji otroci. Ni namreč nepomembno, kako pristopamo k temu dejstvu – Božji otroci smo poklicani, da že na tem svetu gradimo nebeško kraljestvo. To ni samo po sebi umevno, to je naša dolžnost. Zato morajo vsi naši talenti služiti temu cilju.

Gradnja družbe, ki ji želimo reči pravična, se ne začne na pozicijah, ni posel, ki bi bil v domeni peščice izbranih, ni naloga tistih, ki so za to plačani. Graditi Božje kraljestvo na zemlji pomeni, da skozi vse naše odločitve, naša dejanja, besede, veje Sveti Duh.

Ko se odločamo o tem, ali gremo na volitve ali ne, se vprašajmo, kaj bi Jezus v takem primeru naredil. Bi ostal doma, pomagal Jožefu v mizarski delavnici, Mariji pri pranju in pometanju, ali bi prijel pod pazduho oba in skupaj z njima oddal svoj glas za tisto stvar, ki bo že kmalu lahko spreminjala tuzemeljsko življenje.

»Ne bom te zatajil,« je bil prepričan Peter. Pa ga je trikrat! Ne bom te zatajil, obljubljamo, potem pa damo svoj glas tistim, ki »tolerirajo« neplačevanje delavcev. Ne bom te zatajil, potem pa odobravamo umor nerojenih otrok.

Po Kristusu, s Kristusom in v Kristusu! Vse, kar smo, kar delamo, kar živimo, mora odražati, da smo Kristusovi. Ali pa nismo – bodi hladen ali vroč, ker če si mlačen, te izpljunem proč!

V teh dneh, ko molimo devetdnevnico k Svetemu Duhu, se večkrat vprašam, kaj se je zgodilo s slovenskim narodom, da je tako padel. Nazadoval. Na katerem izpitu smo padli, kje smo se ujeli v past mlačnosti. Večina slovenskega naroda namreč ni ne vroča ne mrzla, ne rdeča ne črna, ne leva ne desna. Večina naroda je mlačna, brezbrižna siva, dolgočasna. Večina naroda se vrti okrog banalnih vprašanj, kot je vprašanje prestiža, preživljanja prostega časa, lepote telesa… še kritizerstva in zabavljanja čez politike je čedalje manj. Nič, eno sama dolgočasno nakladanje o stvareh, ki jih morda že jutri ne bo več. Apatija, za katero je nevarno, da prerase v nihilizem. Zanikanje dejstev, vseenost, čakanje od danes na jutri. Če bi naši predniki razmišljali na tako primitivni ravni, slovenskega naroda že zdavnaj ne bi bilo več! Kajti misel je del obstoja, misel je fluid, brez nje je dimenzija prostora vakuum. In pri nas je ta vakuum čedalje vidnejši.

Človek kot gradnik družbe, ki se »vrti samo okrog lastnega popka«, kot bi rekel dr. Krečič, gradi puhlo, prevzetno družbo, za katero ni nobene garancije, da obstane. Človek, ki ni sposoben svojih misli dvigniti v višji koncentrični krog na spirali razvoja, nazaduje, ker ga sila težnosti, zemeljskosti, vleče nazaj.

Nocoj sem poslušala gospo Bogomilo Kravos. Dejala je: »Jaz sem tržaška Slovenka in nočem, da mi rečete zamejka. Nočem, da sem manjšina. Slovenski narod se bo moral zavesti veličine nas, ki smo morali ostati na drugi strani meje. To je izredno pomembno za narod in njegov obstoj.« A kaj, ko taki in podobni pozivi ostajajo ujeti v ozek krog trenutnih poslušalcev, večina Slovencev tako ali tako ne ve, kaj vse je vsebovano v terminu »enotni slovenski kulturni prostor«. Posledica tega je tudi odnos do petine slovenskega naroda, ki ne živi v matični domovini. Ta petina je tista, ki nam trka na vest, ki nas opominja, da ne smemo pozabiti na to, da je bila kulturna, ustvarjalna misel tista, ki je tudi v najtežjih trenutkih ohranjala slovenstvo in ga branila. In s tem omogočila, da je narod ne le obstal, ampak tudi rasel, da se kljub zunanji revščini ni duhovno razvrednotil. Da je izredni intelekt zmogel spiralo propada, na katero je bil narod potisnjen, obrniti navzgor, tudi in predvsem k Bogu. In to je bila – pa če si še tako zatiskamo oči – rešitev za naš narod takrat in bo rešitev tudi danes.

Ja, Vinko Kobal, katerega trinajsto obletnico odhoda k Očetu smo obhajali na vnebohod, je skozi izkustvo preganjanja vedel, kako ohraniti dostojanstvo slovenskega zavedanja. Iskal ga je pri izviru. Njegova velika želja je bila, da bi vsaj nekaj tega, kar je sejal, padlo na plodna tla. Da bi tisti, ki smo mu sledili, odrasli v dobre kristjane. In dobri kristjani so odgovorni državljani vsak dan, v vseh situacijah. Dobri kristjani ne gledajo v prazno, ampak skušajo v vsakem človeku najti tisto dobro, ki bo skupaj gradilo boljšo družbo.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


16 KOMENTARJI

  1. Briljanten prispevek avtorice!

    Sinoči nas je gospod Troha na soočenju o arhivih na TV Slovenija predramil iz vrednotne brezbrižnosti in mlačnosti.

    Res je grozovito, ker so Slovenska tla posejana z zločinsko pomorjenimi ljudmi, mi se pa obnašamo kot da smo podaljšana roka teh zločincev.

    Prebudimo se in zakorakajmo v vrednotni čas!!!

  2. Prav zaradi tega moramo na referendum in glasovati proti temu, da se tudi z arhivi onemogoča vrednotna preobrazba Slovenije!

  3. Ladislav Troha je že leta 2010, torej za časa Pahorjeve vlade, opozoril Slovence v 22. točkah na škodo, ki jo povzroča napačna politika do slovenske skupnosti.

    To si lahko ogledamo na spletu, da se prepričamo o naši vrednotni zaostalosti in brezbrižnosti.

  4. Pri odločitvi – glasovati proti zakonu o arhivih, je pomembna tudi življenjska logika.

    Zakaj bi verjeli tistim, ki so uničili arhive?
    Zakaj bi verjeli tistim, ki zagovarjajo zločinsko ravnanje udbe?
    Zakaj bi verjeli tistim, ki zagovarjajo totalitarni sistem in totalitarno ravnanje danes?

    Zdaj je priložnost, da odločno pokažemo, da hočemo spremembo mišljenja in ravnanja!

    da hočemo civilizirano družbo in prihodnost

  5. Mlačnost in apatičnost naroda se zdi da izgublja pomen: opažam vse večjo apatičnost strank, poslancev, kandidatov. Tega pa nisem pričakoval. Stranke so dotolkle same sebe. Vse razen SDSa.

  6. Odvratna je neprizadet, plehkoben odnos strank levice in celo dela desnice, do vrednotne pohabljenosti plemenitih narodovih vrednot.

    Plemenitih narodovih vrednot, brez katerih ni medsebojnega razumevanja in duhovnega ter materialnega napredka.

  7. Pogreša se čustvena prizadetost politikov, ko gre za uveljavljanje plemenitih slovenskih vrednot, ki nas lahko popeljejo iz vrednotne puščave v zeleno biotsko najbolj raznoliko državo Evrope, to je Slovenijo.

    Zakaj nismo hvaležni stvarstvu za ta velik stvarstveni dar?

    Zakaj se stvarstvu ne oddolžimo z iskrenim spodbujanjem razvoja plemenitih vrednot?!

    Stranke desnice! Bodite vztrajni zastavonoše, ki vztrajno in srčno spodbujajo razvoj slovenskih plemenitih vrednot in onemogočajo vse, ki to ovirajo!

  8. Tudi gospoda Čuš in Kovačič sta bila odlična na sinočnjem TV soočenju.

    Gospa Irglova pa je preveč formalistična. Zlasti pa moti njena dolga na oči padajoča neprimerna frizura, ki je spremljana z neprimerno mimiko obraza in rok, s katerimi si popravlja zlasti frizuro.

  9. Ali bi Jezus šel na volitve? Dobro vprašanje. Če pogledamo evangelij, se Jezus ni vmešaval v politiko. Delal in govoril je izključno za Očeta.

    Marija Kraljica miru je očetu Francetu Špeliču na Kureščku povedala, da naj se ne gremo politike vendar naj molimo za izvoljene, da bodo vodili državo in da bodo imeli pogum in pravičnost tudi za vse, kar je ljudskega, zgodovinskega, kulturnega in, ne nazadnje, kar je verskega (30. aprila 1996).

    • Iz tega sklepam, da je Kraljica miru imela v mislih duhovnike in ne krščanskih vernikov.

      Saj kdo pa naj bi v demokraciji sicer volil izvoljene ?

      • Omenjeno sporočilo Kraljice miru, ki sem ga med tem tudi sam prebral, pravi:
        Ne zapravljajte blagoslova, ki ste ga že začeli prejemati. Ne pojdite se politike, a molite za izvoljene, da bodo vodili državo in da bodo imeli pogum in pravičnost tudi za vse, kar je ljudskega, zgodovinskega, kulturnega in, ne nazadnje, kar je verskega.

        Sporočilo razumem kot svarilo, da naj se ne prepuščamo zgolj vrtincem politike in njenih koristi, ampak ohranimo do nje vedno primerno distanco, ki jo zapolnjujejo vera, pogum, odgovornost in prepričanje, da je dobro vedno nad zlom.
        Blagoslove, ki smo jih Slovenci že prejeli, so pridobitev lastne države, njena demokratična ureditev ter svoboda v veroizpovedi.

        Nedeljske volitve razumem kot del državljanske odgovornosti, ki smo jo kristjani dolžni izpolniti.

  10. Gospoda Kobala sem tudi sam dobro poznal, ker sem tudi sam zahajal v Stržišče na tedne duhovnosti. Bral sem tudi njegove spomine, ki so pred časom izšli pri Ognjišču in so ovrgli marsikateri predsodek, ki ga je do g. Kobala gojil del pomladne politike.. verjetno tudi zato, ker je sam v spominih omenil, kakšne polemike je imel denimo z Marjanom Poljšakom (sedaj ajdovski župan) ter pokojnim Edijem Staničem, ki je bil svoj čas tajnik SKD. To navajam sicer bolj mimogrede. Ob tem velja spomniti, da je tudi g. Kobala Udba zasledovala in spremljala, kot mnoge duhovnike so ga skušali tudi spraviti v svoje klešče, češ bodi naš ovaduh in te pustimo na miru. Sam je tudi imel izkušnjo zapora, zaradi katerega je šele jeseni 1952 imel novo mašo v rodnem Vrhpolju na Vipavskem. Zanimivo je brati tudi spomine njegovih učencev, predvsem tistih zgodnjih, ki so ga poslušali v Ročinju, pa na goriški želežniški postaji in nato v samostanu Kostanjevica… Kako lepo je mešal štrene uradnemu šolstvu, ki je bil tedaj udarna pest režima, s tem ko je vzgajal mlade rodove s svojim veronaukom…

  11. Iskrenost, resnicoljubnost, pravičnost, poštenost, vera, domoljubje, … Volil bom za SDS, ki ima edina ljudi, ki lahko Slovenijo popeljejo po poti do teh vrednot in blagostanja (Janša, Gorenak, Tanko, Irgl, Časar, Grims, Šircelj, Breznik in še veliko drugih). Vsi tisti, ki enako dobro v srcih mislijo, bodo glasovali tako kot jaz in če nas bo dovolj, so za Slovenijo nebeška vrata na široko odprta. SDS je PRAVIČNA PRIHODNOST. Referendum – proti zakonu. Pravičen, krščanski odnos do nerojenih, rojenih in mrtvih.

    • Spoštovani Franc, pravite: “Vsi tisti, ki enako dobro v srcih mislijo, bodo glasovali tako kot jaz in če nas bo dovolj, so za Slovenijo nebeška vrata na široko odprta. SDS je PRAVIČNA PRIHODNOST.”

      Nekateri bodo gotovo glasovali tudi za koga drugega na desni. Jim odrekate, da dobro v srcih mislijo?

      Pravična prihodnost bi se lahko zgodila z novo slovensko pomladjo. Lahko pravim, ker se tudi v lepe zgodbe zelo hitro prikrade človeška pokvarjenost. Če bi SDS, SLS in NSi pozabile na svoje ozke interese in se res popolnoma zavzele za dobro slovenskega naroda, bi bili upi na nekaj boljšega, uresničljivi. Verjetno bi nas bilo dovolj.

      Ker ni tako, ne vidim razloga za veselje in optimizem.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite