Bodi zdrava, domovina?

9
754

Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.

Neprepoznavna domovina 

Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten  nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje  pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.

Čigava želja? 

Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.

Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

9 KOMENTARJI

  1. Da, iskrena želja Sloveniji:
    Bodi zdrava!
    Bodi zdrava z našo pomočjo!
    Zato se potrudimo, da jo bomo rešili vseh bolezni, ki jih njej in nam povzročajo kliconosci

    Pozdravimo kliconosce, pa bo ozdravela tudi Slovenija!

    Potrudimo se, da bodo uničeni virusi, ki jo napadajo, zlasti še tile:
    – uporaba neslovenskih simbolov v javnosti ( od zastav do uniform)
    – nespoštovanje temeljev slovenstva: slovenske kulturne dediščine, slovenskega jezika, slovenskega petja in glasbe, slovenske pozitivne tradicije
    – nespoštovanje slovenske ustavne kulture: demokracije, človekovih pravic, slovenske vojske…
    – pomanjkljiva samooskrba s kmetijskimi prehrambenimi živili, zlasti zelenjavo
    – neizkoriščanje naravnih danosti, zlasti še lesa
    – neprevzemanje dobrih preizkušenih praks iz razvitejših držav na področju zdravstva, pravosodja, novinarstva, kmetijstva…

  2. Gospod Maver, iskreno se vam pridružujem. Slovenija vse bolj nezadržno postaja babilonsko kraljestvo,kar sem upal, da je odšlo s propadom Jugoslavije. Ljudje se vse bolj kregajo, megalomanski projekti kot je drugi tir rastejo kot gobe po dežju (Bratuškova se je spomnila na progo Trst-Ljubljana, 70 minut z vlakom do Maribora, drugi blok JEK, morda bo še letos še pet novih projektov).

  3. Se slabse od clanka. Domovina je prakticno ociscena politikov, ki so ji prinesli demokracijo in drzavnost. Bavcar, Rupel, Krkovic, Oman, Peterle. Janso skrbno drzijo v opozicijskem kotu, ce ga ze v zaporu ne morejo imeti. Pri ciscenju pridno sodelujejo tudi t.i.desni. Slovenija je vse bolj v rokah tistih, ki demokraticne neodvisne drzave sploh niso zeleli. EU in NATO sta se edini varovalki, da se nam ne zgodi pot Madurove Venezuele.

  4. 1991 “smo” uresničili “tisočletni sen, ki je trajal vse od časa karantanskih knezov” po samostojnosti. Ampak vse, kar nam je samostojnost od tisočletnega tlačanstva prinesla je to, da so nas naši politiki samovoljno prodali v suženjstvo in to hitreje, kot lahko rečeš “keks”. Tako hlepeli smo po tej samostojnosti, ki pa je prinesla zgolj samostojnost tega, da se sami še raje prodamo drugim v tlačanstvo.

    • Treba je naprej od tam kjer smo. Videti je, da se prodajamo drugim, vendar je najprej res, da sami nimamo kaj dosti. Če so sedaj banke prodane, je to tako, ker mora biti. Državnega kapitalizma iz časov revolucije se moramo rešiti. To bo tudi tako, da bodo tujci pokupili vse, kar imamo. Tega se moramo zavedati. Samostojnost pa se bo morala spremeniti v neodvisnost in Slovenija bo morala postati običajna država.

Prijava

Za komentiranje se prijavite