Več zaporednih pogodb za določen čas

9

Trenutne razmere na trgu dela ponujajo nizko število prostih delovnih mest. Pogodbe za nedoločen čas so izjema, pogodbe za določen skoraj že pravilo. Koliko zaporednih pogodb za določen čas je dovoljeno skleniti?

Pogodba za določen čas je pogosta praksa sklepanja pogodb z novimi zaposlenimi. Morda je namen zaposlitve v nadomeščanju zaposlenega zaradi njegove daljše odsotnosti ali pa gre za povečan obseg dela.

Eden izmed razlogov za sklenitev je lahko tudi, ker se delavca enostavno potrebuje. Takrat se pogodba za določen čas sklene tudi večkrat zaporedoma. Tako delodajalec posledično doseže, da delavca po izteku časa (z novo sklenjeno pogodbo) še vedno obdrži na delovnem mestu. Hkrati se izogne nekaterim obveznostim, ki bi jih imel zaradi pogodbe za nedoločen čas, če bi delovno razmerje prenehalo.

Kakšen je namen pogodb za določen čas? Ali je dovoljeno v nedogled podaljševati pogodbe za določen čas? Kje je meja?


Vir: focus.de

Razlogi za sklenitev pogodbe za določen čas
Prepogosto sklepanje pogodb za določen čas omejuje Zakon o delovnih razmerjih, ki v 54. členu določa, da se pogodba o zaposlitvi lahko izjemoma sklene za določen čas. Omenjeni člen s primeri našteva situacije, ki dovoljujejo, da se sklene pogodba za določen čas, in sicer, ko gre za:

– izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,
– nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
– začasno povečan obseg dela,
– opravljanje sezonskega dela,
– pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,
– …

Omejitev sklepanja pogodb za določen čas
Pogodbo o zaposlitvi se sklene za omejen čas, ki je potreben, da se delo v navedenih primerih opravi.

Delodajalec načeloma ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v določenih primerih.

Posledice nezakonito sklenjene pogodbe za določen čas
Kadar delodajalec po poteku pogodbe za določen čas ne podaljša pogodbe, delavec pa je v dilemi, ali naj dan po izteku prične nov delovni dan, najdemo rešitev v 56. členu omenjenega zakona, ki določa:

»Če ostane delavec na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas

Avtor zapisa: Eva Langeršek. Prispevek pripravili v podjetju Pravda d.o.o. na www.pravninasvet.com

9 KOMENTARJI

  1. Hm, sliši se, kot bi pravno bilo dobro urejeno. In kje je catch?

    Morda bi morali natančneje precizirati pravice delavcev za vsak mesec delovne dobe?

  2. Hja, v čem je stvar?! V tem da je neumnost zapisovati neke pravice v zakon, ki ga potem ne moreš uveljaviti. Delavec nima do gospodarja nobenih posebnih pravic, razen da dobro dela. Če mu kaj ni všeč pa naj odpre svojo firmo.

    • Res je, glede pravic in “pravic” velja: eno je papir, drugo pa realnost. Toda to lažje razumejo zaposleni v “realnem” sektorju. Me zanima, kaj bi naredili “Štrukljevi”, če bi na plačilni listi ugledali dodatno vrstilo na plačilni listi z rubriko: “stimulacija” in znesek tam recimo minus 30 ali minus 40 %. Toda to je REALNOST. In delavec je tiho – druga možnost je, da odide. Kam naj gre??? In dobi papir, ki naj ga podpiše, da se SPORAZUMNO odpove regresu. Vas prosim!! Kdo to naredi sporazumno? Pa vendar podpiše. Sindikati gor ali dol in kolektivna pogoda gor ali dol – tukaj vidim zelo trdo različico kapitalizma. Za javne uslužbence nepredstavljivo (nočem, da bi to zvenelo kot žalitev), a žal resnično.

      • Zakaj meniš, da si ne morem predstavljati, kakšne težave imajo prijatelji in drugi zaposleni v realnem sektorju? Ampak če je nekaj na papirju dobro urejeno, papirja ni potrebno spreminjati. Tako kot se tebi najbrž ne zdi potrebno nanovo napisati Sveto pismo. Mene zanima mnenje, kaj bi bilo treba narediti, da bi se uzakonjene pravice dalo učinkovito izterjati. Odgovor, da živimo v kapitalizmu in se zato moramo grizti med seboj in se sprijazniti, da drugačna družba ni možna, pač ne kupim.

        • Se strinjam z vami, gospod Igor da kapitalizem ne pomeni gristi drugega. Tudi Švedi imajo kapitalizem, mar ne?

        • Daleč od tega, da bi se sprijaznili – toda: imate alternativo, ki bi vzdržala? Sploh v današnjih razmerah?Gospodarstvo izdihuje, pa vendarle je to vir napajanja državnega proračuna. Brez tega država stoji ali pade. Velikokrat pomislim tudi na stavek iz Sv. pisma: “Kdor ima, se mu bo še dodalo, kdor nima, se mu bo vzelo še to, kar ima.” (prosto po spominu) Mišljeno je sicer nekaj povsem drugega, vendar v dobesednem pomenu velikokrat tako doživljam razne ukrepe in “ukrepe”, ki jih “naši” uvajajo.

          Sploh pa pravic ne bi smeli terjati, temveč bi morale biti samoumevne. Kako je s tem? Ne veliko drugače kot pred “mnogimi leti”. Za ilustracijo še en spomin (na pokojnega dr. Perka), ki se je skliceval na ustavno zapisane pravice (v SFRJ), pa so mu zabrusili: “Misliš, da je ustava pisana zate, “bre”?! In je šel sedet zaradi “najdražje ptice v tedanji Jugoslaviji” (za tiste, ki morebiti ne vedo: šlo je za šalo na račun “Titove” ladje Galeb).
          Toliko o pravicah. Včasih je beseda zalegla več kot tisoči strani “pravic” danes. Ob tem še pomislek: ne vem, če sem že kaj slišala poudarjati “dolžnosti” npr. delodajalcev (ne zgolj delavcev).
          A če ni kazni (in to učinkovite, takojšnje) ali pa se kaznuje le nekatere, se anarhija le povečuje. Etika, morala ali kakorkoli že hočete: spremljamo lahko, kaj se zgodi, če tega jo “pohodimo”.

        • Igor, ti si Zaresovec. Nima smisla, ti bi kar futral, še otroke, z izmišljenimi pravicami. Kot recimo meni najbolj smešna, pravica do malice. Lepo vas prosim. Nekega dne boste dobili krožnik s pravico noter. Potem pa mi boste povedali kaj je bilo s to pravico narobe.

          • Iz tvojih komentarjev je pogosto težko kaj izluščiti. Tako je res, da sem bil dobri dve leti zelo zelo aktiven član politične stranke Zares. Trenutno pa nisem, tako da niti prvi stavek ni povsem točen. Naprej je pa samo eno nerazumljivo nerganje.

Comments are closed.