Več ‘resnic’ tudi v svetu financ

0
Foto: Flickr
Foto: Flickr

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je v teh dneh sprejel parlament, gotovo ni edino področje, ki razdvaja narod in kjer slišimo vsaj dve ‘resnici’. Vendar resnica je samo ena, drugo je izkrivljanje in mojstrstvo besed manjšine. Podobno bi lahko rekli za podivjane dolgove, ki nezadržno rastejo. Tudi tu vodilne poslušamo, kako je to dobro in da bo takšen način rešil vse težave držav. Pa vendar sta logika in realnost drugačna.

Dolg – zasužnjenje države

Že prvi podpredsednik in drugi predsednik ZDA, John Adams je ob koncu davnega 18. stoletja zapisal: »Sta dva načina, da zasužnjiš in okupiraš državo. Prvi je z mečem. Drugi je z dolgom!« (There are two ways to conquer and enslave a country. One is by the sword. The other is by debt.)

Vlada je torej že nekdaj imela moč, da je državo in njene prebivalce prignala na rob še zmogljivega. V večini primerov se je dolg razvrednotil s pomočjo inflacije o kateri danes tako hrepenita Evropska unija in Evropska centralna banka (ECB). Inflacija pa pomeni tudi podražitve in počasen razkroj denarja, deloma tudi dolga in denarnih prihrankov.

Svetovni dolg narašča vse od začetka 70-ih leti preteklega stoletja. Ob naši osamosvojitvi je bil svetovni dolg enkrat višji od skupnega prihodka držav (BDP), ob prelomu tisočletja je dolg znašal 1,5-kratnik prihodkov, danes pa svetovni dolg pri vratolomni številki 60 trilijonov predstavlja skoraj štirikratnik BDP (18 trilijonov).

Samo tri države EU izpolnjujejo maastrichtske pogoje

Poznamo več vrst dolgov. Države dolg merijo v razmerju do BDP. K temu pa bi bilo smiselno dodati tudi dolgove podjetij, gospodinjstev in finančnih podjetij. Leta 2012 je bila, po podatkih švicarske centralne banke Credit Suise, Irska z 1230 % dolgom glede na njen BDP, najbolj zadolžena razvita država sveta. Sledita ji Japonska s 646 % in Velika Britanija s 536 %. Povprečje Evropske unije je 448 %, ZDA 370 % in Grčije 353 %. Nemčija (če odmislimo dolg odpisan po II. svetovni vojni) in Kanada sta z 302 in 292 % na koncu lestvice najbolj zadolženih držav.

Zanimivo, skupni Grški dolgovi so nižji od dolgov povprečne države EU. A je ta sredozemska država z njenim javnim dolgom ena najbolj zadolženih držav sveta. Trenutno samo Estonija, Luksemburg in Finska izpolnjujejo maastrichtske pogoje glede meje dolga, ki je bila leta 1992 postavljena pri 60 % BDPja.

Pa vendar nas Mario Draghi na čelu ECB želi prepričati, da je edina prava pot EU, če se banke začnejo dodatno zadolževati z odkupovanjem državnih obveznic. V načrtu je kar 60 milijard evrov, ki bi jih centralna banka rada dala na mesec v obtok. Vendar po poročanju nemškega finančnega medija, Deutsche Wirtschaftswoche, »banke, zavarovalnice in premoženjski skladi ne želijo prodati obveznic«. Te jim predstavljajo likvidna sredstva za morebitne slabše gospodarske razmere. Poleg tega nimajo namena sprejeti denarja z negativnimi obrestmi -0,2 odstotkov. ECB trenutno namreč računa negativne obresti podjetjem, katerih denar leži na bančnem računu.

Gotovo bo ECB svoj namen izpeljala in začela črpati svež denar v obtok. Kako se bo to končalo, lahko samo ugibamo. Zgodovina pa nas uči, da dolgoročno nič dobrega. Zadolževanje je torej še eno področje, kjer smo ljudje bili zavedeni in hočemo ali nočemo sledimo toku dogajanj.

Marko Kocuvan je samostojni premoženjski svetovalec.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.