Thaler je žrtev zarote, ne samo mednarodne, ampak tudi notranjepolitične. Gre za tip človeka, o katerem je na simbolni ravni Borut Pahor v kampanji za evropske volitve rekel: »To, kar počnemo in bomo počeli v slovenski, si želimo videti tudi v evropski politiki.« Rekel je tudi, da je Thaler velik garač in da ima občutek za ljudi. Da ga ima tudi za denar, se takrat še ni vedelo. Je pa gospod nekdanji evropski poslanec že takrat vedel, da mora levica v Sloveniji in Evropi prevzeti oblast, kajti »globoka je gospodarska, socialna in moralna kriza, ki je bila zakuhana v dolgih letih večinske vladavine desne politične opcije.«
Nekateri bi sicer te Thalerjeve besede razglasili za halucinacije, če ne bi človek izrekel tudi to, da so ljudje pred bankami in korporacijami, on pa si je skušal zgraditi ustrezen samozadostni bančni sistem, za katerim bi bil kar sam. To niti od daleč ni korupcija, ampak ustreza definiciji naše koalicije: če bodo bogati posamezniki, bo bogata tudi država. Zdaj sicer imamo samo prvo, drugega pa še ne, ampak gre za dolgotrajne procese, en mandat je premalo.
Zato ne glede na merjenje javnega mnenja računamo na še en mandat kot bonus. In upajmo, da bo v usodnem trenutku predsednik države rekel, da si zaslužimo še eno priložnost, v Murglah pa bodo pripravili kakšen šop novih dokumentarnih kopij iz časa osamosvojitve, ki bodo nastale izključno za predvolilne zadeve, ker se Patria očitno ni povsem dobro prijela. Kajti finski preiskovalec Björkqvist je zadnjič izjavil: »Nimamo nobenih dokazov, da je denar iz Patrie končal v SDS ali pri kateremkoli članu stranke.« Kar so naši tako skrbno in dolgo zidali, bodo Finci očitno podrli! Sramota. Morebiti, a res samo morebiti, smo pa premalo plačali; za malo denarja je pač malo muzike.
O veličini Slovenije pod vladavino naših govori tudi skromno dejstvo, da je pri nas in po Evropi v obtoku kovanec za en evro, na katerem je narodni heroj Franc Rozman Stane in velika peterokraka zvezda. Tako bodo tudi Evropejci prepoznali našo veličino in kontinuiteto – se pravi finančno, denarno smo v letu 1945 in bi nam bilo bolje, če leta 1991 z osamosvojitvijo ta zgodovinska nit in dediščina ne bi bili prisilno prekinjeni. Zato se lahko tudi danes vprašamo: osamosvojitev Slovenije? Ne, hvala. Proslavljali pa bomo vseeno, a tudi na način naše zgodovine: če ne bi bilo OF, ne bi bilo Slovenije. Če ne bi bilo partije, ne bi bilo Slovenije.
Kar zadeva pojavljanje na kovancih evra, je uspešni guru mnenjske podobe Boruta Pahorja, Denis Sarkić, predlagal, da bi na enem od kovancev ovekovečili tudi njegovega predsednika. A so iz banke Slovenije sporočili, da žal manjše enote od centa ni.
Več: Reporter
