V petek sem na štiri strani sveta preposlal tonsko verzijo radijske oddaje Labiriniti sveta, v kateri Matej Šurc Janeza Janšo postavlja ob bok Adolfu Hitlerju. Tri Slovence in eno Slovenko, ki študirajo, živijo in delajo na tujem, sem vprašal, kaj bi se zgodilo v deželah, kjer so. Poglejmo odgovore.
Prvi odgovor – če bi se na našem radiu pojavile takšne lahkotne ”zgodovinske primerjave”, bi z avtorjem obračunali vsi drugi mediji. Preprosto bi mu rekli, da je z njegovim profesionalnim zdravjem nekaj hudo narobe.
Drugi odgovor – pri nas noben radio, tudi zasebni ne, ne bi objavil takšnega neumnega pamfleta.
Tretji odgovor – pri nas bi kolegi novinarji raziskali biografijo avtorja takšnega prispevka, saj bi slutili, da mu je moral politik storiti veliko hudega. Ko bi ugotovili, da mu politik ni nič storil, bi kolega vrgli zverem.
Četrti odgovor – pri nas bi odgovorni za takšno objavo odstopili in prepustili prostor tistim, ki vedo, kaj je novinarska etika. Novinar pa bi se v prihodnje ukvarjal z vremenskimi napovedmi.
No, tako bi se zgodilo v štirih deželah – v Nemčiji, Avstraliji, na Poljskem in Veliki Britaniji. Pri nas pa je demokracija in bi resnejša obravnava takšnega primera povzročila kolektivni živčni zlom novinarskega ceha, kričanje o napadu na svobodo medijev, Ciciban pa bi zagotovo v uvodniku napadel prihajajočega predsednika vlade, ki še vladati ni začel, da izvaja nemogoče pritiske na njihovo uredništvo.
…….
Vse, kar je v zvezi z vlado in Janezom Janšo, ki prevzema oblast v državi, je namreč sumljivo, nesprejemljivo, nenačelno, nenavadno, vprašljivo – če že ni zločinsko in če ne gre za nacistični prevzem oblasti, kar imputira oni v zgodovini zblojeni radijec. Tako nas že ves teden celo menda eminentna novinarska pisala prepričujejo, da Janševa vlada ni nič drugega kot politična! Halo, kdo je tu bebec? Seveda je politična, še vsaka vlada pri nas – tudi v komunizmu – je bila politična in tudi povsod na svetu so vse vlade politične, pa če so v njih sami doktorji znanosti. Kar je itak lahko katastrofa. A to je le še en sicer neumen poskus diskreditacije Janševe vlade vnaprej. Pomislite, oni so politični, nam pripovedujejo mediji, mi pa se običajno ne vprašamo, kaj to pomeni, ampak se zgrozimo ob tem podatku.
Na političnost naj bi kazalo na primer dejstvo, da so vsi predsedniki koalicijskih strank tudi ministri in le en medij je opazil, da so vsi, razen Gregorja Viranta. To bi moralo pomeniti, da v nobeni prejšnji vladi predsedniki strank niso bili člani izvršilne oblasti – torej ministri.
A glej čudo, v Pahorjevi vladi so bili vsi predsedniki strank ministri ali ministrice: ministrski predsednik je bil Borut Pahor, šef socialdemokratov, minister je bil Gregor Golobič, vodja stranke Zares, ministrica je bila predsednica LDS Katarina Kresal in minister je bil Karel Erjavec, predsedujoči Desusa. A ob upoštevanju temeljnega žurnalističnega načela pri nas o dvojnih merilih Pahorjeva vlada ni bila politična, Janševa pa je. In kam so nas Pahorjevi ”nepolitično” pripeljali?
Da bo še huje, je Delo razkrilo še nekaj, kar je očitno komentiranja in obsojanja vredno: da je Janša v kvoti SDS izbral najzvestejše sopotnike, kar je morebiti celo res. Verjetno bi moral za svoje minister izbrati tiste, ki bi ga naslednji dan pustili na cedilu. Delo Janši tudi očita, da je njegov cilj pri sestavi vlade – si lahko mislite – politična trdnost. Na svetu je namreč običaj, da se mandatarji posebej potrudijo in sestavijo vlado, ki poklekne in se razleti najmanj čez sto dni na oblasti. Janša nam torej skuša pokvariti še poslednje upanje – da bo padel prej kot v enem mandate.
In končno, Delo odkrije Ameriko, ko zapiše, da Janša nujno potrebuje politično homogenost zaveznikov, sicer njegova vlada ne bo preživela pritiskov sindikatov, javnih uslužbencev, upokojencev, soočenja državljanov s celo do 20-odstotnim padcem standarda v tem letu.
Tole o 20 odstotkih so si preprosto izmislili, da bi stvar bila bolj dramatična, tisto o sindikatih bi pa lahko dopolnili s kakšnim biografskim portretom slovenskih sindikalistov. Zlasti Dušana Semoliča, ki je iz komunizma padel v demokracijo in obubožanim delavcem že v naprej pripoveduje česa je kriva Janševa vlada in kliče na okope. Mediji pa mu z veseljem sledijo in hočejo vojno.
Avtor: Vinko Vasle
Vir: Reporter
