Objavljamo pismo, ki ga je vladni urad za komuniciranje s prvopodpisanim Darijanom Koširjem, specialistom za vladne spote, poslal v vednost javnosti. Naslov je prispeval Pahorjev komunikator Denis Sarkić.
“Najprej sta izdala naše, potem bosta še domovino! Se spomnite ljubljanskega župana Zorana Jankovića, kako se je z našimi zmagovalci Borutom, Katarino in Gregorjem septembra 2008 na Prešernovem trgu veseljaško objemal in poljubljal, da se je že natolcevalo o skupinskem seksu in ne o koaliciji? In je v znamenje velike zgodovinske zmage v središče Ljubljane uvozil shirane narodnjake iz Srbije in Hrvaške in je bila požrtija pleskavic, ražnjičev in čevapov pozno v jutro? Niste pozabili, pozabil pa je Janković, ki je očitno prestopil na nasprotno stran, saj mu zdaj ta vlada ni več všeč in hoče predčasne volitve, sam pa bi najraje bil drugi Borut, se pravi predsednik vlade. A ga je treba spomniti, da vlada ni Mercator, kamor ga je nastavil naš Tone Rop, in da tudi svoja sinova ne bo prav z lahkoto zaposlil na ministrskih položajih, čeprav kvalifikacije zagotovo imata.
/ … /
Pa predsednik Türk? Ne boste verjeli, človek, ki nas je podpiral kot punčico svojega očesa, zdaj pravi, da naša vlada ni več verodostojna, da je narod večinsko ne mara in da se mora rekonstruirati! Si lahko zamislite – rekonstruirati, kot da je naša vlada na pol podrta bajta, ki jo je treba obnoviti, ali pa celo podreti do temeljev. Kje je bil Türk tiste dni leta 2008, ko nas je nekritično povzdigoval v nebo, imel fototermine z nami, da smo mu potem dali zajeten proračunski kolaček v njegovo predsedniško palačo in mu nismo nič očitali razkošja, ki ga je izvajal, ali pa ga zmerjali z drugo razrednostjo. V hrbet nam je zarinil sedem nožev in nam jemal dostojanstvo.
/ .. /
Nikoli pa si ne bi ne Pahor in ne naši mislili, da bosta prva vrgla kamen ravno Türk in Janković, kot da sta islamska fundamentalista, čeprav sta bila še včeraj komunista.
Kdo pa je naredil Türka? Mi, naši. Nas je pred volitvami lepo prosil, ali bi lahko bil predsednik vsaj v Sloveniji, če mu že v OZN ni uspelo. Je prišel iz New Yorka ves v depri in prizadet in smo ga razumeli ter mu pomagali. Mu noben antidepresiv ni prijel, le funkcija predsednika države, je rekel, ga lahko izvleče iz obupa in črnih misli na suicid.
Pa Jankovića – enako smo ga naredili mi. Kaj bosta onadva govorila o krizi, pa socialnih stiskah in siromaštvu! Nič jima nismo vzeli, še dajali smo. Nad tako rekoč vse župane slovenskih mestnih občin smo poslali policijo in kriminaliste v velikih grupah, Jankoviću pa smo dali mir. Še njegovega Jureta smo dan za dnem reševali iz dreka. Türku smo kljub globalni krizi omogočili, da kar naprej potuje in je že skoraj na ravni pokojnega Tita, ki smo mu rekli Tito-turist. Prebiva v najbolj razkošnih hotelih, da ne bi dobil manjvrednostnega občutka pol balkanskega diktatorčka. Še novo ženo smo mu poskušali urediti, pa se sedanja ni ravno strinjala in smo pomagali zakriti škandal večjih razsežnosti, ki bi se lahko zgodil. In zdaj od obeh teh tipov dobivamo diskvalifikacije, pogrebne slovesnosti in predčasne volitve. Hvala za takšne prijatelje v težavah.”
Več: Reporter
