“Vaša kriza, naša plača”

12

Slovensko bojevito delitev mi-vi, naši-vaši, ki je rak-rana naše družbe, sem srečal tudi na zidu sredi Ljubljane. Ker se je napis pojavil v eksplozivnih dneh slovenskih nemirov, vidim v njem nekaj novega. Vsaj na prvi pogled ne gre za politično ločitev levi-desni. Tudi ne za ločitev stari-mladi, saj bi v tem primeru namesto plača pisalo »štipendija«. Beseda »plača« nam dopoveduje, da gre za izdelek mladega uma v imenu starejših. Celoten stavek torej razumem kot: »Vladarji! Zakuhali ste nam krizo, ki nam je zmanjšala že tako nizke plače. Gre torej za očitek »vam«. In kdo so ti? Komu je to namenjeno?

Najprej moramo ugotoviti, da je kriza skoraj svetovna. Pridelali so jo neodgovorni ekonomisti, ki so izrabili možnost, da si za hitrejši gospodarski napredek lahko pomagamo s posojili. Vzameš posojilo, organiziraš dejavnost. Z iztržkom povrneš kredit, z ostankom in novimi krediti pa nato zgodbo nadaljuješ. Tako je kreditov čedalje več. Neodgovorne banke lahko pri tem dajejo kredite tudi brez pokritja. Tako poslovanje je posebej zamegljeno pri izdajanju in trgovanju (preprodaji) z delnicami, ki so neke vrste posojila. Njihova cena je odvisna od povpraševanja, ki bazira na javnem mnenju in ne neposredno na dejanski vrednosti. Ko povpraševanje pade, pade tudi vrednost delnic, in kriza je tu. Sedanja kriza izhaja iz ZDA. Najprej je propadla velika (stomilijardna) banka Lehman Brothers, ki je nekaj časa dosegala visoke dobičke v vsedržavni akciji (sloneči na reklamah) kupovanja stanovanjskih hiš na kredit.

V Sloveniji je gospodarska kriza dosegla (upajmo) vrh v letu 2011, rastla pa je kakih 10 let, ob potrošnji, ki je presegala proizvodnjo in ob kraji državnega premoženja. Zaradi prevelike zadolženosti so naše mednarodne obresti dosegle celo 7%. Tovarne so zapirale vrata in puščale delavce na cesti. Prizadetih je bilo veliko Slovencev. Treba je bilo ukrepati.

Naloge se je lotila nova (2011) vlada Janeza Janše na osnovi kmečkega pravila, da se v postelji ne smeš stegniti več kot je dolga odeja, oziroma, da ne smeš pojesti več, kot si pridelal. To pa pomeni, da je treba čim prej zmanjšati dolgove, jih odplačati, pri tem pa poskrbeti tudi za poživitev gospodarstva. To dvoje sicer vodi k istemu cilju, vendar misliti na oboje hkrati je posebna umetnost, saj ob odplačevanju kreditov zmanjka denarja za podpiranje gospodarstva. Poravnavanje kreditov tako ljudje čutijo kot poglabljanje krize. To še posebno velja pri pospešenem odplačevanju dolgov, kot se ga je lotila vlada, čeprav tudi na gospodarsko rast ni popolnoma pozabila.

Zaradi tega je med reševanjem krize, ob pomoči vladi nenaklonjenih medijev, spet nastopila ostra delitev levi-desni, mi-vi. Čeprav so bili za ohranitev svetovnega ugleda Slovenije potrebni hitri, radikalni posegi, je levica, ki je reševala krizo s Pahorjevo vlado več kot 3 leta, izrabila nezadovoljstvo ljudi in aktivirala ulice. Tako je Slovenija že več mesecev ne samo v gospodarski, ampak tudi v hudi politično-moralni krizi. Sprožili so jo strici iz ozadja ob pomoči nečakov. Malo prej jim je kazalo slabo, sedaj pa si bodo s krizo opomogli. Njihov glavni cilj je odstraniti predsednika vlade Janšo in preprečiti, da bi njegova vlada dokončala zbiranje dolgov v slabi banki in organiziranje Državnega holdinga. Novi funkcionarji bi se ob upravljanju v podrobnostih seznanili z delovanjem podjetij, ki so dobila v bankah visoke kredite brez predhodnega zavarovanja in so veliko prispevala k naši krizi. Doslej so bili ti podatki skrivnost, dostopni samo izbrancem. Novi ljudje, ki bi prevzeli holding naj bi preprečili tudi nadaljnjo tajkunizacijo.

Kot posledica vsega tega predsedniku Janši koalicija razpada. Z ostankom in reorganizacijo vlade pa poskuša delo nadaljevati vse do trenutka, ko ga verjetno čaka, vsaj začasni »gotov si«, ki je podprt tudi z dvomljivim poročilom Komisije za preprečevanje korupcije.

Kdo je torej krivec za krizo in kdo je izgubil pri plači. V svetovnem merilu se je kriza pojavila kot ekonomska zmota, ker ni bilo upoštevano zlato pravilo kmečkih očancev. V Sloveniji pa je dodatni vzrok krize neustreznost vodenja podjetij, bank in tudi države. O plačah pa najmanj tarnajo tisti, ki so najbolj prizadeti.


12 KOMENTARJI

  1. Pomembno je objektivno stališče do vzrokov krize.

    Poznati je potrebno odločilna dejstva, ki so posledica napačnega ravnanaja.

    Poznati je treba odločilne vzroke, ki so privedli do teh posledic.

    Potrebna je primerjava z drugimi državami, ki imajo iste težave in tistimi, ki jih nimajo.

    O posledicah in vzrokih je dokajšnje soglasje. Ni pa soglasja o načinu rešitve.

    Pri tem je odločilno izhodišče, komu lahko določen način bolj koristi, naši opciji, ali njihovi opciji. Spregleda se skupno dobro, kateremu so vsi zavezani.

    Ko bo prišlo do nove vlade, se bo koncept reševanja krize ponovno spremenil. Spet se bo začelo od začetka in ne bo nadaljevanja.

    Prav to nesodelovanje in nesklepanje pozitivnih kompromisov je osnovni vzrok naše krize.

    Ob odločitvah se ne upošptevajo najboljše rešitve, ampak čigave so.
    je
    Uspešne družine bi že zdavnaj propadle, če bi tako ravnale.

  2. Ni pomembno ime premierja, pomembno je le, da je pošten, povezovalen in učinkovit.

    Enako pri drugih politikih.

  3. Slovenija je Enron Republika. Tja nas pelje večno prilizovanje in izmišljeni pozitivizem v naši realni politični korektnosti.

    • Na ta moder prispevek velja dodati misel našega svetniškega kandidata in prvega državnika A.M. Slomška: “Časi so takšni kakršni so ljudje” Ljudje zlasti v Sloveniji se ne ravnajo po načelu: “Poštenjak se s poštenjakom druži, grešnik grešniku služi”.
      Naša kriza izhaja iz zavestnega služenja (stricem iz ozadja) in nehotenega druženja dobronamernim politikom pomladnih struktur.
      “Služabniki rušijo dobronamerno vlado in hočejo nove volitve. Pri tem pa mislijo sami zasesti znove sedeže. Taki, ki izstopajo iz vlade in rušijo lastno vlado niso več kredibilni za kakršen koli sedež. Saj se igrajo z državnimi organi za račun državljanov in v svojo korist.
      Treba je upoštevati, da je država takšna karšna je oblast in oblast je takšna karšni so državljani. Zato velja voliti družabnike in ne več služabnike (zlasti ne stricem in tetam iz ozadja ). Le na ta način bodo volitve reševale krizo.

    • Ne glede na to, da stranke še ni, pa je Štrajn že nakazal glavne usmeritve. “Gre za zahteve po socialni državi, družbeni enakosti in podobno,” je pojasnil.
      Z enakimi parolami so nastopili nemški socialnacionalisti, italijanski fašisti in jugoslovanski komunisti. No ja, vsi so bili teroristi. Ne po njih besedah, temveč po njihovih dejanjih jih boste spoznali.

      Rešitev nakazuje že zdajšnja vlada, ki pa je mnogi nočejo slišati zaradi ideoloških predsodkov. Uboga kravica je prišla na slab glas. Mnogi namreč govorijo o pijancih, da pijejo kot krave. Oprostite, krava dobro ve, kdaj ima zadosti. Sicer pa, pomembno je, da daje mleko.
      Tudi o aktualni vladi se govori vse mogoče, a sadovi njenega dela so dobri, še posebej, če čeznjo vpijejo tisti, ki bi radi našo kravico še naprej molzli nelegalno, daleč od sojev reflektorjev. A jih je močno presenetil odločen vladin NE temu njihovemu brezvestnemu početju.
      Še naprej delajmo pošteno in molimo tudi za državo in k poštenju vabimo tudi druge. To se izplača, na dolgi rok zanesljivo.

  4. Modre misli, dr. Zabukovšek.

    Lepo, da ste opozorili na zakladnico modrih misli
    blaženega Slomška.

    Slomška, našega narodnega, kulturnega in verskega velikana!

    Slomšek je bil velik vizionar. V svojih modrih mislih ima rešitev za današnje težave.

  5. Zapomnimo si!
    Brez celovite obsodbe vseh spornih menedžerskih prevzemov podjetij in kratenja lastninskih pravic delavcev, -sramotno zakonsko dovoljeno prikrito neplačevanje prispevkov, kar je kraja dela delavčeve plače-, Slovenija nima prihodnosti.
    Menedžerski »nakupi« podjetij brez lastnega denarja je rop stoletja, prikrita zakonsko dovoljena kraja zaposlenih, delavcev pa je sramota stoletja, za levico in desnico, za skoraj vso sedanjo politično in strokovno, družboslovno slovensko elito!
    Prof. dr. J. Mencinger, minister, politik je leta 1996 izjavil: »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.« Konec javne morale in pravne države!
    Kdo je pisal gospodarsko finančno zakonodajo, zakone o prevzemih podjetij?
    Največ pravnica Nina Plavšak, SD, Tone Rop, SD IN LDS, i.p.
    Tudi za vlado g. Janše je g. N. Plavšak, SD, nekaj časa pisala zakonodajo in to v letih 2004-08, ko je bilo izvedenih največ največjih prevzemov podjetij!
    Nato je Janševa vlada šele pod pritiskom javnosti, končno vendar prepozno (?), sprejela in spremenila zakone, da delnice niso več primerne za hipoteko za kredite, in da prevzeto podjetje ne sme namesto prevzemnika odplačevati kredite…, kar je po moje čista kraja!
    Kmečka izkušnja in logika; prašiče težko spraviš celo site od polnega korita!
    Kdo pa je smel biti pri koritu celih 70 let, pa je ja jasno, komunisti, levičarji, mar ne?
    Pa še desnica se jim je pridružila, seveda v bistveno manjši meri! Ne morala je pa ista!
    Brez celovite obsodbe »ropanja stoletja« Slovenija nima prihodnosti, ne danes, ne jutri ne nikoli! Mag. Rop je sprejel zakon o neplačevanju prispevkov, Janša ga ni odpravil, nazadnje je predlani jeseni Pahorjev minister Križanič zopet poskušal uvesti neplačevanje prispevkov!
    O neplačevanju socialnih prispevkov delavcem, sramoti stoletja, ne Janša, ne SDS, ne NSi, tedaj pred volitvami pa niti besede, saj je minister mag. Janez Drobnič, NSI, javno dejal,«Delavci so sami krivi!« Jože Tanko, SDS, pa celo še vedno trdi: »Bilo je prav!«
    Večna sramota za vse, predvsem pa za levico!
    Kradel je tisti, ki je bil pri koritu, je vsakemu poštenemu jasno! In to že od l. 1992 in še preje, tudi po Markovičevi zakonodaji. Kdo je prežemal družbo, stroko, zlasti pravo, vsa leta, do danes, v politiki in tudi stroki, ne marsovci, menda ja levica!
    Žal pa je desnica kar slepo, nerazumljivo posnemala in tekmovala z levico?
    Nepojmljivo, neodpustljivo, za levico in desnico dokler ne bo obsodbe ropanja stoletja!
    Pahorjeva vlada, minister prof. dr. Franci Križanič, je še v okt. 2011, tip pred odhodom vlade še zadnjič poskušal zopet uvesti neplačevanje prispevkov, pa ga je ustavilo Ustavno sodišče in zakon “spremenilo”, izničilo. Predsednik ustavnega sodišča prof. dr. Ernest Petrič, je prvi pravnik, ki je potem, še letos javno na TV1, kot veliko sramoto obsodil neplačevanje prispevkov in menedžerske prevzeme. To je največja sramota za slovensko levo in desno pravo in politiko, zlasti za levico, ki je najbolj nategnila ljudstvo, ko je načrtno skozi zakonodajo izvajala krajo, delavcev in državljanov, RKC pa je tudi del desnice, ki je pozabila na moralo? Kje je pa na levici bila morala, ko se je pisala ta “tatinska zakonodaja”, so jo pač v gozdu izgubili, kjer so jih boljševiki učili, da morale ni! Tega mnenja je tudi slovenski sodnik na evropskem sodišču za človekove pravice, prof. dr. Boštjan M. Župančič!
    Sicer pa rezultati zgodovine sami govore!

  6. “V Sloveniji je izrazita težava, da vodilni politiki, vodilni menedžerji, intelektualci, zgled družbe, ne prevzemajo odgovornosti za svoje početje.
    Da mestu in vasi sporočajo, da tega ni treba, da ni kazni za posameznike, da bodo že »ljudje vse pozlatili«.
    Težava je, da se zasebni interes skriva za nacionalnim interesom, da očetje naroda sporočajo, da je za vse kriva politika, nasprotna politika, seveda, in ne natančno določen skorumpirani posameznik na funkciji.
    Sporočajo, da je za vse kriva država, ne pa človek.
    Države pa ne moreš kaznovati.”

    In kakšna je rešitev?

    ISKRENOST!

  7. Zakaj pa SDS In Janez Janša ne prepreči izvolitev novega levega mandatarja in nas povede na volitve?
    Če SDS res noče novega levega mandatarje, naj Janez Janša prehiti Bratuškovo in preveri svoj zaupnico, ki jo gotovo ne dobi, Slovenija pa takoj dobi volitve namesto leve vlade!?

Comments are closed.