Festival Free Forms je neke vrste socialni eksperiment, ki naj bi imel posledice tudi v sami glasbi

Jaka Hawlina

V gradu Dvor v Preddvoru bo v petek, 10. septembra, glasbeni festival Free Forms – Preddvor 2021, napoved festivala pa bo dan prej, 9. septembra, torej v četrtek, v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani, kjer bodo ob 19.30 nastopili Chiao-Hua Chang, ki igra erhu, kontrabasist Boris Janje ter Jaka Hawlina s trobento.

Petek, 10. september, pa je namenjen velikemu večernemu koncertu Free Forms v gradu Dvor. Boštjan Perovšek pa bo petkov dopoldan namenil tudi zvočnim raziskavam v tamkajšnji osnovni šoli.

Na festivalu Free Forms glasbeniki v zasedbah improvizirajo, začetnik takih festivalov je Udo Preiss

Wolfgang Liebhart

Glasbeni festival Free Forms je osnovan na ideji sodelovanja glasbenikov, ki za zasedbo izvedo pred nastopom. Tako se pomen improvizacije in tudi sodelovanja, soodvisnosti glasbenikov bistveno poveča. Nihče od nastopajočih tudi nima vloge voditelja, občutek enakovrednosti pa naj bi bil s tem večji. Gre za nekakšen socialni eksperiment, ki naj bi imel posledice tudi v sami glasbi. Eden od avtorjev te ideje je karizmatični Udo Preiss iz Avstrije, takšne koncerte, festivale pa prirejajo po Evropi. V Preddvoru bo letos že četrtič.

Šele na dan koncerta boste izvedeli, s kom boste na odru, je to vendarle izziv?

Jaka Hawlina: »Ne bo prvič, ampak … morda tretjič! Meni le to laže, še bolje bi bilo, če bi izvedel, s kom igram, tik preden bi skladbo začeli, da bi bilo nepotrebnega preračunavanja še manj. Glede na prej povedano, čutim pri tovrstni igri nekoliko manj odgovornosti, presenečenja so namreč močnejša in se, če spet izrazim izpostavljanje in poslušanje, teže pričakuje višja stopnja usklajenosti. Gre bolj za igro hitrega niansiranja med vodenjem in sledenjem, kar seveda je zahtevno in negotovo, a meni osebno pogosto tudi prav zabavno.

Boštjan Perovšek: Komponirana elektroakustična glasba skupaj z improvizacijo prinaša nepredvidljive zvočne kombinacije

Boštjan Perovšek

Umetniški vodja festivala je Boštjan Perovšek, ki je o preteklih izkušnjah povedal:

»Izkušnje so grenko sladke. Veliko je entuziazma vseh vpletenih, ki delamo z majhnimi sredstvi. Da sploh obstaja, se moram seveda zahvaliti Občini Preddvor, da je sprejela idejo takšnega festivala. Glasba in spremljajoči dogodki nikakor ne spadajo v t. i. mainstream. Je pa po drugi strani tudi res, da z njim Preddvor ponuja nekaj, kar se drugje ne dogaja in s tem lahko krepi zavest o tem, da je njegova ponudba celovita v svoji specifičnosti.

Skelet letošnjega programa ostaja isti kot do zdaj. Ne baziramo na glasbenih skupinah, temveč na posameznikih, ki se zberejo in na dan dogodka tvorijo sestave, ki so enkratni, le za en večer. Seveda pa se zgodi tudi to, da se nekateri izvajalci tako zelo začutijo, da sodelujejo tudi še naprej. Letos pa smo uvedli novost, ki na prizorišče odrskega dogajanja vrača komponirano elektroakustično glasbo, ki v svoji strukturi upošteva tudi improvizacijo kot enakovreden element. Ta prinaša tudi nepredvidljive zvočne kombinacije, ki so vezane na naravo elektroakustike, kjer so nekatere kombinacije strogo določene, nekatere pa odvisne od zvočne situacije, ki nastajajo na odru v zlitju z akustični instrumenti in zvočnimi prostori/pokrajinami.«

Elektroakustična glasba bo imela v prihodnje na festivalu pomembnejšo vlogo

Kakšna bo nova vloga različnih zvrsti, stilov na festivalu?

Bogdana Herman

Ta trenutek načrtujemo le to, kar je bilo že povedano; improvizacijo in elektroakustiko v vseh možnih kombinacijah. Vsako leto naj bi bil predstavljen en komponist ali komponistka elektroakustične glasbe, ki v svojem delu upošteva tudi elemente improvizacije. Sama skladba bo dala navdih, oporne točke glasbenikom, ko se bodo pri zadnji točki festivala lotili družne improvizacije.

Letos bodo tako nastopili: Chiao-Hua Chang s Tajvana, ki igra erhu, trobentač Jaka Hawlina, pevka Bogdana Herman, Lado Jakša, izredno talentirani kontrabasist Boris Janje iz Hrvaške, pesnik Vid Jeraj ter skladatelj in glasbenik Wolfgang Liebhart z Dunaja, ki bo predstavil delo z naslovom En route into silence (2014) for Gao-hu/Zhong-hu solo and live-electronics. Komponist bo sodeloval pri izvedbi in tudi v kombinacijah z drugimi glasbeniki med celotnim festivalom.

Nastopajoči iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Tajvana, upoštevali bodo zaščitne ukrepe v času pandemije

V času kombinirane politične in zdravstvene krize v Sloveniji je kulturno dogajanje posebej izpostavljeno. Ob tem Boštjan Perovšek: »Ne bi rad komentiral zdravstveno-politične situacije v vlogi, ki jo imam pri festivalu. Zdi se mi pomembno, da tako izvajalci kot obiskovalci upoštevajo pogoje za nemoteno, zdravstveno neproblematično druženje. Ali so ti pogoji pretirani, nepotrebni ali celo sporni, je predmet drugačnih debat. Morda le to, da pričakujem enake pogoje za vse dejavnosti.

Imel sem občutek, da so kulturne dejavnosti obravnavane posebej skrbno, nekatere druge, npr. turistične pa ne. Ko so na koncertu morali prireditelji paziti na razdaljo obiskovalcev in druge pogoje (na prostem), so le nekaj sto metrov stran na množični prireditvi (na prostem) obiskovalci sedeli ali stali drug ob drugem, se zaradi glasne glasbe pogovarjali na glas in širili aerosole …, tam pa nič. Takšne razlike žal prevečkrat opazimo. Kar se tiče pozitivne energije le to, da je ta potrebna, drugače se tega sploh ne moreš lotiti. Torej, pozitivne radovednosti je še vedno dovolj in priganja, da naredim vedno kaj novega; za festival ali le zase in za svoje občinstvo.

Na festivalu bo sodeloval karizmatični avstrijski glasbenik Wolgang Liebhart

Boris Janje

Letos bo eden ključnih delov programa nastop skladatelja Wolfganga Liebharta, ki je o prisotnosti današnje glasbene produkcije povedal:

»Nisem prepričan, v kolikšni meri novi mediji pripomorejo k širjenju umetnosti bolje kot v preteklosti. Dejstvo je, da še nikoli toliko glasbe z najrazličnejšo estetiko ni bilo tako lahko dostopno in v takšni meri, kot je danes. Mislim, da so mediji, kot so zgoščenke, zdaj manj pomembni kot storitve pretakanja (streaming). V pripravi pa vendarle imam zgoščenko s skladbami komorne glasbe.«

Ob nastopu v Preddvoru pa Liebhart:

»Tudi skladbe v Preddvoru bodo zvenele drugače. Eno od del je za erhu (kitajska violina) in živo elektroniko, drugo bo popolnoma svobodna in spontana improvizacija z instrumenti in elektroniko.«

Jaka Hawlina: Moje igranje morda daje več elementov presenečenja in vtis intuitivnosti

Trobentač Jaka Hawlina, eden od nastopajočih, je sicer nekolikanj neodgovoren do svoje glasbene kariere, toda ko nastopa, vedno navduši. Z njim smo opravili tudi krajši pogovor.

Imate izrazito samosvoj način igranja trobente. Eno prvih pravil za pravega glasbenika je ravno samo njemu lasten stil, zvok. Kako vam je to uspelo, kako ste našli ta čudež lastnega načina igranja?

Elisabeth Kelvin

Morda je glavni čudež, da je igranje, ukvarjanje z glasbo, še vedno pomemben del mojega delovnika. Namreč, nikoli mi ni uspelo glasbe, predvsem igranja trobente, postaviti na prvo mesto poklicnega fokusa. Še bolj čudno, šele v teh letih me ta razsežnost vedno bolj zanima. Pravite zvok; ravno ta je trenutno v središču mojega zanimanja in raziskovanja. Še najučinkoviteje, po mojem mnenju, se vanj poglabljam, ko kot inštrument ne uporabljam trobente, pač pa svoje telo, predvsem dihanje in osredotočenost. Stil; tega prav tako pripisujem nepoklicnosti; na inštrumentu sem pridobil premalo tehnično teoretične širine, da bi lahko uspešno krmaril po utečenih in naučenih učinkovitih izhodiščnih obrazcih. Sem pa od otroštva igral v raznolikih inštrumentalnih zasedbah, vsaka mi je kaj dala. Na žalost nobene nisem razgradil sistematično, morda zato moje igranje daje nekoliko več elementov presenečenja in daje vtis intuitivnosti.

Pri glasbenem ustvarjanju Jaka Hawlina podpirajo tudi sorodniki

Lahko igrate različno glasbo, kako pomembna pa je za vas odločitev za džez, za svobodno improvizirano glasbo. Mislim, da ima ta izraz še vedno nekakšno relevanco.

Džez zares igram šele pol leta, ko me je v Ljubljanski jazz oktet povabil skladatelj in pianist Marko Petrušič. Pred kratkim smo imeli prvi koncert. Čeprav ne sodimo v kakovostni vrh, ni izostal učinek živosti, plesnosti in energičnosti tako tem kot harmonije in improvizacije. Džez je preširok pojem, da bi vanj vključeval dixieland/fusion/funk/free. Relevanca se mi trenutno kaže le v praktični podobi, pomembni so mi trenutki konfrontacije med izvajalci in publiko, še najbolj v živo. Koncert nas je razgibal, publiko pa tudi. Relevantno? Absolutno!

Vid Jeraj

Kar se tiče svobodne improvizirane glasbe, sem dolžnik, tako kot tudi svoji preostali glasbeni poti, družini, tokrat malo širši. Mrzli bratranec Jaka Ropret je bil v dojemanju in izvajanju glasbe toliko korakov pred mano, da sem se trudil čim več njegovih zamisli in prebliskov ponotranjiti. S konceptualnega stališča ni bilo težav, šlo je za muziko z velikim M. V praksi pa se je moralo mnogo stvari postaviti na novo in iti čez številne negotovosti. Drugi je mož moje sestrične Boštjan Perovšek, ki je v svobodni improvizirani glasbi izrazno edinstven, hkrati pa tudi inštitucija. Tisto, kar sva počela z Jakom, je prepoznal kot kompatibilno s svojim ustvarjanjem in hkrati z ustvarjanjem številnih drugih, s katerimi smo imeli po njegovi zaslugi navezati glasbene ali osebne stike na festivalih, do katerih naju je vodil.

Za Jaka Hawlina je igranje na Free Forms največji izziv, nekaj posebnega je tudi zasedba Audio Kayak

Je igranje na koncertu Free Forms za vas poseben izziv in kaj sploh menite o takšnem, bolj socialno poudarjenem konceptu nastopanja?

Igranje na koncertu tipa Free Forms je zame največji izziv. Ne toliko zaradi tega, ker je stopnja improvizacije zelo visoka; predvsem zaradi dveh plati. V orkestrih z bolj dogovorjenimi vlogami je vloga jasnejša, zožena. Gre za časovni potek glasbe, poenostavljeno rečeno strukturirani lok. Glasbene intervencije so očitneje vzporedne.

Lado Jakša

Pri glasbi tipa Free Forms pa sem kot inštrumentalist švigajoča in zavijajoča linija barve na platnu in se čutim dolžnega ves čas, od začetka do konca skladbe, držati svojo vlogo na primerni intenziteti, ohranjati pripoved zanimivo. Doživljam veliko večjo izpostavljenost. Po drugi plati pa ravno ta izpostavljenost ogroža tisto, kar je pri tovrstni improvizirani glasbi bistveno: poslušanje, doživljanje in komunikacijo s člani trenutne zasedbe. To poslušanje po zahtevnosti spet presega poslušanje ali vživljanje v čutenje benda, s katerimi igraš že večkrat zaigrane skladbe. Na obeh področjih me čaka še veliko dela in pozornosti.

Ne tako daleč nazaj ste nastopali v zasedbi Audio Kayak; grozno je, da plošče ni in ni.

Boštjana z » pri resnosti izpeljave tovrstnih projektov, morda jaz bolj, on manj, puščava na cedilu. Tako je za zdaj. Vsaj meni osebno se zdi vredno in pomembno take projekte odigrati in doživeti, do stopnje, da pa bi težil po konkretnejši predstavitvi, pa zaradi več vrst negotovosti še nisem prišel. Imam vtis, da se projekta Audio Kayak vsi trije lotevamo z veseljem, a imamo tudi krasen izgovor, da ne pogosto; ne le zaradi covida-19, tudi sicer smo, tako poklicno kot zemljepisno, fino raztreščeni.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.