Vabilo: »Kako ustvariti etično gospodarstvo?«

5

svetovni etosGibanje Svetovni etos Slovenija vabi na okroglo mizo »Kako ustvariti etično gospodarstvo?«
Knjižnica Otona Župančiča, Kersnikova 2, Ljubljana
Torek, 3. maja 2016 ob 18. uri

Etična drža je temeljni pogoj dolgoročnega uspeha: ustvarja podlago za spoštovanje in zaupanje, združuje raznolike ljudi v skupni cilj in ustvarja delovno klimo, v kateri je veselje delati.

 

Sodelujoči:
Marjan Batagelj, predsednik upravnega odbora Postojnske jame.

Ivo Boscarol, ustanovitelj, lastnik in direktor mednarodno uspešnega podjetja Pipistrel.

Izr. prof. dr. Branko Korže, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, katedra za management in organizacijo.

Metka Penko Natlačen, univ. dipl. pravnica, samostojna pravna svetovalka v Pravni službi Gospodarske zbornice Slovenije.

P. Silvo Šinkovec, DJ, mag. psih., defektolog in teolog, član gibanja Svetovni etos Slovenija.

Moderator:
Red. prof. dr. Marko Pavliha, prodekan za raziskovalno in razvojno delo in predstojnik pravne katedre, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet, eden od ustanovnih članov gibanja Svetovni etos Slovenija.

Gibanje Svetovni etos Slovenije je bilo ustanovljeno, da krepi in razvija etične vrednote v družbi. Tokratna okrogla miza bo raziskala razmerje med etiko in gospodarstvom, etiko in uspehom, predvsem pa bo postavila v ospredje človeka – bistvo vsake skupnosti.

Naši sogovorniki so uspešni posamezniki, spoštovani tako zaradi svojih delovnih dosežkov kot zaradi pretanjenega etičnega čuta.

5 KOMENTARJI

  1. Da ti pripada plača, moraš to dokazati?
    Delo, 14. april. 2016

    Ministrstvo za pravosodje RS javnosti sporoča: »Tisti, ki meni, da mu nekaj pripada, na primer plača, mora to dokazati!« Seveda na sodišču!
    Finančna uprava RS pa ugotavlja in sporoča: »Neplačevanje socialnih prispevkov se ne zmanjšuje!«
    Sindikat ZSSS pa ugotavlja:« Sodišča niso učinkovita!«
    Kaj o tem stališču in ugotovitvah menite poslanci in voditelji političnih strank, pozicije, zlasti SD in DESUS in seveda tudi opozicije?
    Gre za kršenje temeljnih ustavnih lastninskih pravic delojemalcev, pravi ustavno sodišče!
    Kaj boste storili poslanci DZ RS glede goljufanja delojemalcev, ki traja že desetletja?
    Franc Mihič

  2. Evropa in temeljne pravice zaposlenih!
    DEMOKRACIJA, ŠT. 44, 30. oktober 2014

    Na mednarodnem simpoziju »Evropa prihodnosti med uspešnostjo in odgovornostjo«, ki je nedavno potekal v Državnem svetu, je predsednik slovenskega Združenja delodajalcev Slovenije, ustanovitelj podjetja LUMAR in član Državnega sveta RS, g. Milan Lukić, bil edini, ki je posebej izpostavil dolgoletni problem slovenskega poslovnega okolja, to je večletno masovno izkoriščanje zaposlenih in kršenje človekovih pravic zaposlenih, neplačevanje plač za opravljeno delo in celo prikrito neplačevanje socialnih prispevkov. To je kršenje ustavnih lastninskih pravic zaposlenih, kar je ugotovilo Ustavno sodišče. G. Lukić je problematiziral zlasti stanje, da poklicani v Sloveniji, to je odgovorni za delovanje in nadzor delovanja države prava, tega problema nočejo videti ali ne vidijo, ne dojamejo globine posledic tega problema. V njegovem podjetju so v središču pozornosti, poleg kupcev, zaposleni. Tudi zaradi zadovoljnih zaposlenih ima podjetje uspehe, ima malo reklamacij, ima dobri pozicijo rast na domačem in izvoznem trgu.
    Na tem simpoziju je akutnemu slovenskemu problemu izkoriščanja delojemalcev prisluhnila le ga. Marie-Luis Dött, poslanka v nemškem parlamentu in predsednica nemškega združenja katoliških delodajalcev. Pozvala je, da morajo podjetniki zelo skrbeti za pravice in dostojanstvo zaposlenih, saj je to del poslanstva podjetja. Država pa je odgovorna za podporo, za ustrezne Zakonske predpise in za njihovo striktno izvajanje in dopolnjevanje, kar je v Nemčiji dokaj urejeno. Nihče drug se tem stališčem predsednikov združenj delodajalcev Nemčije in Slovenije žal javno ni priključil. Niti prisoten organizator simpozija, to je predsednik Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije. Bilo je zelo očitno, da celo prisotni predstavniki slovenske države in prvi poklicani za reševanje tega problema, to je poslanci, sploh niso zaznali tega problema in prepoznali svoj del odgovornosti za žalostno stanje kršenja temeljnih pravic delojemalcev, na kar opozarjajo torej tudi delodajalci. Vsekakor to ni pravo in zdravo in razvojno poslovno okolje. To ni kultura za »Evropo prihodnosti z uspešnostjo in odgovornostjo«! Ali slovenska politika sploh ve svoj dolg in odgovornost?
    Franc Mihič

  3. Evropa prihodnosti med uspešnostjo in odgovornostjo
    DNEVNIK, 18. oktober 2014
    Na mednarodnem simpoziju, 3. oktobra 2014, v državnem svetu, z naslovom Evropa prihodnosti med uspešnostjo in odgovornostjo, je Marie-Luis Dött, poslanka v nemškem parlamentu in predsednica nemškega združenja katoliških delodajalcev, med drugim dejala, da naj (katoliški) podjetniki/podjetja ne ponujajo nekoristnih proizvodov in storitev, kot je na primer prodaja pornografije.
    Po predavanju mag. Brščiča iz SDS, z Inštituta Jožeta Pučnika, ki je zatrjeval, da že trg sam rešuje tudi vso socialo in da je govoriti o socialni pravičnosti neumnost, kar sicer počne papež Frančišek, pa je dejala, da je pretresena, da je slišala tako nečloveška stališča.
    Ko pa je mag. Brščič komentiral še primer stanja nemškega ekotržnega gospodarstva oziroma stanje njihove energetike, je nekdanji slovenski visoki politik dr. Janez Podobnik, sedaj direktor mednarodne ICPE, dejal, da če bi slovenska kandidatka za podpredsednico komisije in komisarko za energetiko Alenka Bratušek imela tak pogled na energetsko politiko, kot ga je podal mag. Brščič iz SDS, bi jo v evropskem parlamentu ne samo izžvižgali, temveč bi jo iz njega kar odnesli.
    Franc Mihič

  4. Zgodovina in vizija!
    DNEVNIK, 29. avgust 2015
    DELO, 31. avgust 2015
    DEMOKRACIJA, 3. September 2015
    Mnogi svetujejo in pri nas pogosto slišimo, da se ne smemo ukvarjati z zgodovino, ampak gledati naprej in se posvečati prihodnosti.
    Berem pa tudi: komisija za resnico in spravo iz Sierre Leone, kjer je še pred leti potekala najokrutnejša državljanska vojna v Afriki, bi nas morda lahko marsikaj naučila. Kot alternativa sodnemu kaznovanju je bila tam oblikovana komisija za resnico in spravo, ki naj bi dokumentirala dogajanje med vojno ter poimenovala odgovorne in žrtve. Komisija je v nekaj letih pripravila dobrih dva tisoč strani poročila, ki si ga lahko ogledate na njihovi spletni strani. Komisija je organizirala tudi razprave o tem, v kakšni državi bi si ljudje želeli živeti, in jih predstavila kot razvojno vizijo. Seveda so bile njene najpomembnejše sestavine mirno sodelovanje in sožitje med ljudmi, demokracija in odprtost, gospodarski razvoj.
    Komisija iz Sierre Leone bi nas torej lahko naučila, da sta vizija prihodnosti in sodelovanje za njeno uresničenje sestavna dela sprave oziroma njen cilj, ne pa njeno nadomestilo.
    Tudi naša politika oziroma vlada pripravlja našo vizijo, t. j. postavlja strateške razvojne cilje in strategijo pametne specializacije Slovenije, ki bo opredelila, v čem smo dobri v globalni konkurenci. Kaj so torej strateški potenciali in cilji Slovenije za uveljavitev našega znanja in dela na svetovnem trgu? Kateri deli gospodarstva imajo perspektivo za razvoj, katera znanja in poklici bodo perspektivni in kdo bo imel službo?
    Osnovni pogoj za učinkovit razvoj in blagostanje pa je kot povsod sprava na državni ravni, torej mirno sodelovanje in sožitje med ljudmi, demokracija in odprtost.
    Zato me zelo skrbi in zanima naša perspektiva, saj žal premnoge zanima le to, da se ohrani le zgodovina »zmagovalcev«, ki vzdržuje razkol med državljani, ne pa raziskana zgodovina zgodovinske znanosti na ravni države.
    To ne more biti naša perspektiva!
    Koga torej res zanima naša objektivna zgodovina in vizija, temelj naše perspektive?
    Franc Mihič

  5. Kaj so temelji razvoja dežele?
    DELO – SP – Prejeli smo; 29. November 2014-12-13

    Ob zadnjem nemškem obisku na najvišjem državnem nivoju te dni v Sloveniji je bila zelo aktualna okrogla miza, na ogled vsej javnosti, kjer sta bila tudi predsednika Nemčije in Slovenije, vsak s svojimi izbranci. Nemška podjetnica in predstavnica Bavarske je na vprašanje, kaj je omogočilo razvoj Bavarske, da je iz zelene predvsem kmetijske dežele postala visoko razvita tehnološka dežela najvišjega ranga z razvitim gospodarstvom in podjetji, svetovnimi nosilci razvoja, odgovorila, da so bili najpomembnejši trije temelji.

    Prvi temelj je, da je deželna vlada oz. država poskrbela, da so univerze nudile deželi potrebno znanje za razvoj, poskrbela je, da funkcionira dualni izobraževalni sistem za iskane poklice.
    Drugi temelj je bila izdelana dolgoročna vizija razvoja in temu ustrezno veliko vlaganje v infrastrukturo, ceste, železnice in letališča.
    Tretji temelj pa je zagotovljena zanesljiva in načrtno dostopna energija po deželi.

    Berem tudi: »Raziskava britanskih ekonomistov Sasche Beckerja, Petra H. Eggerja in Maximiliana von Ehrlicha kaže, da evropska sredstva spodbudijo razvoj le v približno v 30 odstotkih regij. Glavna dejavnika pri tem sta pričakovana učinkovitost vladnega aparata in lokalnih oblasti ter morda nekoliko presenetljivo izobraženost prebivalstva. Nadpovprečna izobraženost lahko prinese večji izkoristek evropskih sredstev in tudi 0,63 odstotne točke višjo rast BDP kot v regijah z manj izobraženim prebivalstvom.

    V Sloveniji višje rasti BDP ni bilo mogoče opaziti. Odgovor za takšno stanje lahko torej iščemo tudi v neučinkovitosti občin in vlade.«

    Kaj pa če v deželi le ni prave izobrazbe, znanja?
    Ali so proizvajalci znanja, univerze,visoko šolstvo, inštituti »prodajali« vladam, prebivalstvu neustrezno znanje za razvoj dežele, za dvig dodane vrednosti in BDP-ja?
    Kaj se lahko nauči Slovenija od Bavarske?
    Kaj so torej lahko temelji razvoja?

    Franc Mihič Ribnica

    DNEVNIK, 1. December 2014-12-13
    http://www.dnevnik.si/mnenja/pisma-bralcev/kaj-so-temelji-razvoja-dezele

Comments are closed.