Bodi zdrava, domovina

Romana Bider (Foto: Tina Martinec Selan)

Vsake toliko časa se pred Vesoljem, priljubljenim barom v centru Ljubljane, zbere večja družba mladih ljudi s frajtonaricami, kitarami, trobento in potem ves dan na vso moč igrajo, pojejo, vriskajo. Tako je bilo tudi dan pred slovenskim dnevom državnosti. Na klopcah radovedno posedajo starejše gospe, zdi se jih več kot običajno. Mimoidoči se ustavljamo, prisluhnemo in zaploskamo pesmim o deželici sonca in grozdja, o prelepem slovenskem svetu, o dolini tihi in vasici mali, o zrenju modrega morja v daljavi, o tem, da ni nikjer lepše kot doma in da naj ostanemo prijatelji.

Mladi s slovensko glasbo domovini v čast ali svobodnjaško plesanje, polno sebe?

Čisto vsi niso navdušeni nad veselim praznovanjem in mimogrede ujamem pripombo znanega petkovega kolesarja: »Ovo nije moja šolja čaja.« Strese me in pomislim, kaj pa, če je tole muziciranje morda le druga oblika zadnje čase vseprisotnega plesanja. Ali je kakšna razlika med enim in drugim žuriranjem? Zakaj me današnje igranje in prepevanje gane, svobodnjaški ples pa skrajno odbija? Najbrž zato, ker imajo tisti plesalci v centru pozornosti zgolj sebe in svojo puhlo zmagovitost. V domoljubne pesmi pa je izlito hrepenenje neštetih rodov, ki so sanjali o naši lepi domovini. Skozi slovensko glasbo občutimo pripadnost drug drugemu in vrednotam, ki pritekajo k nam iz globokih korenin. Domačijski motivi nam bogatijo identiteto, da se spomnimo, kdo smo in kakšne sile delujejo v nas. Vse to je kot nalašč za hvaležno nazdravljanje 31. rojstnemu dnevu naše drage Slovenije. Lahko se torej mirno prepustim zvokom mladih muzikantov.

Kjer izginjajo razlike, ni pravil in reda, kjer pa ni reda, zavladata zmeda in nasilje

Morda b nas pa prav natančnejše razlikovanje med podobnimi pojavi lahko rešilo pred utopitvijo v kaosu, ki nam od vsepovsod grozi. Kjer izginjajo razlike, tam ni omejitev, pravil in reda. Kjer pa ni reda, tam zavladata zmeda in nasilje. Šele različnost postavlja meje in daje stvarem pravi pomen. Tako kot vsak dan sortiramo žlice, vilice in nože v razne predalčke in zlagamo nogavice po parih, tako si ustvarjamo tudi red v glavah. Danes pa imamo hude probleme z razlikovanjem, denimo, že med žensko in moškim pa med progresivnim in regresivnim, med naprednim in reakcionarnim in seveda med našim in vašim. Razvija se pogubno rivalstvo, ki resno ogroža obstoj vsakršne skupnosti. Naša moralna dolžnost je premagovati drsenje v vsesplošno zmedo.

Pobuda Vseposvojitev vabi k premišljevanju rožnega venca in skupnemu romanju

Tako se bomo varuhi spomina na žrtve (po)vojnega zla, ki se povezujemo v pobudi Vseposvojitev, naši domovini poklonili s posebnim darilom. Na Brezjah na Gorenjskem nas čaka čudovita dvanajstkilometrska rožnovenska pot, živo svetišče med gorami, gozdovi in travniki, kjer so nekoč hodili tudi naši preganjani predniki. S premišljevanjem, molitvijo in petjem bomo častili spomin na pokojne in jih prosili, naj se ne utrudimo obnavljati svetega bistva skupnosti, saj bo naše bivanje le tako lahko živo in izpolnjeno. Na dan državnosti pričnemo pisati premišljevanja o rožnovenskih skrivnostih, ki bodo objavljena na spletni strani, skupno romanje pa bo zadnjo soboto v oktobru. Lepo povabljeni k sodelovanju.