Alen Greenspan, nekdanji guverner Ameriške centralne banke je zadnjič izjavil (izjavo so povzeli v Dnevniku TV Slovenija): “ZDA lahko odplačujejo dolgove, ker vedno lahko natisnejo dovolj denarja. Zato je nemogoče (zero probability), da bi finančno propadle. Lahko rečemo, da nam je šlo relativno dobro, počasi smo napredovali, dokler Italija ni zašla v težave. To je zamajalo evropski finančni sistem in spet se je začela kriza.”
Nisem finančnik, a nekaj je hudo narobe
Sam nisem finančni analitik, na finance se spoznam samo v okviru svojega domačega družinskega proračuna. Moram priznati, da je tudi precej nenavadno, da sploh komentiram izjavo eminentnega finančnika, ki je sicer že precej v letih – star je 85 let, je bil pa še pred dobrimi petimi leti guverner Ameriške centralne banke. Lahko bi rekli, da je mož imel še pred nekaj leti močan vpliv na svetovne finance. Kar nisem mogel verjeti svojim očem, da možak takole najde rešitev za odplačevanje dolgov Združenih držav – s tiskanjem denarja.
Zdrava kmečka pamet mi pravi, da mora biti v svetu na področju financ nekaj hudo narobe, če tako pomembna država kot so ZDA, ki so ji v tem času rahlo znižali najboljšo bonitetno oceno, zaradi česar preko telefonov ponoči urgentno sestankujejo svetovni finančni veleumi in preprečujejo zlome svetovnih borz, takole odplačuje svoje dolgove. Kaj se res da najti rešitev za finančne težave ZDA na tak način, da natisneš poljubno količino papirčkov, da je pravzaprav – če malo karikiram – hitrost odplačevanja njihovih dolgov odvisna od zmogljivosti tiskalnikov dolarjev?
Vloge denarja
Ljudje delamo, da lahko živimo, da si lahko kupimo kar potrebujemo za življenje. Za naše delo dobimo plačilo v obliki denarja, ki deluje kot plačilno sredstvo in ga lahko zamenjamo za izdelke in storitve, ki jih potrebujemo. Denar je tudi merilo vrednosti izdelka ali storitve, ki jih tako lahko med seboj primerjamo, jih nekako damo na “skupni imenovalec”. Denar je že davno v zgodovini nadomestil blagovno menjavo dobrin, tako da nam ni bilo treba več s seboj gnati črede ovc (če smo bili rejec ovc), ko smo želeli kupiti voz pšenice za kruh ali tovoriti pšenice, če smo želeli kupiti lopato. Prikladna reč tale denar, kajne?
Denar pa naj bi imel – namerno sem zapisal “naj bi” – tudi vlogo hranilca vrednosti in ljudje ga veselo uporabljamo tudi za to. Ta zadnja vloga denarja pa ne deluje več. Pravzaprav kmalu po izumu denarja ni več delovala, mi jo pa še vedno uporabljamo.
Denar je imel namreč na začetku, ko je bil narejen še iz plemenitih kovin (npr. zlata, srebra) tudi svojo lastno vrednost (zaradi vrednosti kovine same). Pa smo si izmislili nekakšne potiskane listke, ki sami po sebi nimajo prav nobene lastne vrednosti, pač pa obljubo, da bomo za potiskani listek, če ga prinesemo v trgovino, dobili dobrino ali ga zamenjali za storitev.
Naivna “raja” bo plačala krizo
Listke se da seveda bolj enostavno potiskati kot pridobiti kovino iz zemlje. Vladarji so jih in jih še v kriznih časih veselo tiskajo in tako kot je razložil gospod Greenspan, z njimi odplačujejo dolgove. Katerekoli že. Ker je teh listkov v obtoku vedno več in ker niso več odraz množine “vzrejenih ovc, pridelane pšenice in proizvedenih lopat”, so vedno manj vredni in tako ljudem, ki jih naivno uporabljamo za hranjenje prislužene vrednosti, pravzaprav to vrednost zmanjšujejo in nam pravzaprav kradejo prislužene “ovce, pšenico in lopate”. Sam se še spomnim starih jugo časov, ko si moral plačo v dinarjih takoj pretvoriti v bolj verodostojen hranilec vrednosti (takrat so bile v glavnem nemške marke), če si želel do konca meseca preživeti in bogdaj tudi kaj prihraniti.
Vse gospodarske krize so se reševale tudi tako, da so ljudem vzeli vrednost na zelo prefinjen način – s tiskanjem papirčkov in z zmanjševanjem njihove vrednosti. Počasi in postopno, tako da večina sploh ne opazi in ne dojame. Tudi ta kriza se bo očitno – sklepam tudi iz besed starega gospoda iz uvoda – reševala na tak način.
No, nekateri se vračajo k staromodnemu zlatu, ki dosega rekordne vrednosti. Ali bo morda počasi prišel tudi čas, ko se bo treba kar vrniti k “ovcam, pšenici in lopati” ali pa bo potrebno poiskati kaj drugega? Alternativne valute na primer.
Foto: Dani Simmonds, SXC
