Milijarda in pol evrov izgube se je zaradi političnega kadrovanja nadzornih članov nabralo od leta 2000 do 2010, je ugotovila raziskava ljubljanske Ekonomske fakultete, v kateri so analizirali 384 velikih in srednjih podjetij.
Največ nadzornikov, ki so bili tako ali drugače povezani z državno politiko, je bilo v energetskih družbah in prometu. Izstopajo tudi panoge, kjer so v lastništvu udeležene še lokalne skupnosti – torej pri oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki. Prav tako je bilo prek nadzornikov veliko vmešavanja politike v trgovini in predelovalni dejavnosti. Četrtina od 3.368 nadozornikov jih je bilo vsaj dvakrat imenovanih v nadzorne svete podjetij.
“Skoraj 50 odstotkom od teh nadzornikov se da dokazati politično pripadnost, in to na podlagi javnih evidenc, ki so dostopne,” pojasnjuje profesorica Polona Domadenik z Ekonomske fakultete v Ljubljani.
Nižja produktivnost, kjer se vmešava politika
Letna produktivnost je bila v podjetjih, kjer so bili politično nastavljeni nadzorniki, za 2,5 odstotka nižja kot v tistih družbah, kjer takšnega kadrovanja ni bilo. Zato se je v desetih letih nabralo kar za 1,5 milijarde evrov izgube, ugotavlja raziskava.
“To je seveda samo neposredni učinek, koliko je tistega posrednega učinka, je pa seveda šele drugo vprašanje, ki se bo pokazalo bolj dolgoročno,” dodaja Domadenikova.
Več: rtvslo.si
