V senci kralja Marjana

28
1211
Marjan Šarec /twitter
Marjan Šarec /twitter

Delova anketa je prejšnji ponedeljek vladajoči Listi Marjana Šarca namerila rekordno podporo in hkrati rekorden skok. Polemiko o tem, kaj naj človek s tovrstnimi anketami sploh počne, puščam ob tem seveda ob strani. Načeloma že leta zagovarjam mnenje, da je koristno javnomnenjska merjenja uporabiti za izhodišče, v podrobnostih pa jih je potrebno skoraj vedno močno postaviti pod vprašaj. Če nič drugega, se Šarčev skok lepo ujema s tistim, česar sem se dotaknil v prejšnjem prispevku. Očitno je pri vladajočih padla odločitev, da je potrebno vse sile usmeriti v okrepitev premierjevega lika. Ali so ta prizadevanja dejansko že z adventno-božičnim pospeškom obrodila tako bogat sad, kot ga kaže anketa, ali bo na omenjenem potrebno še delati, je pravzaprav drugotnega pomena. Smer je jasna.

Nostalgija po starih časih 

Pri tem intenzivno pospeševanje Kamničanovega kulta ni brez pasti. Lahko namreč pride do težav, če bo razkorak med sedaj domnevano premierjevo “politično genialnostjo” in njegovimi dejanskimi zmožnostmi postal vendarle prevelik. Še huje bi utegnilo biti, če se bo odprl prepad med Šarčevim dojemanjem lastne vloge domnevnega “političnega genija” in ustvarjalca politike ter mestom, ki mu ga v svojem sistemu dopuščajo tisti, ki so najzaslužnejši za njegov meteorski vzpon. Tovrstnega “velikega poka” sicer ni bilo ne pri Jankoviću ne pri Bratuškovi ali Cerarju; tudi pri Pahorju se je zgodil šele post festum. Morda pa pri sedanjem predsedniku vlade, kjer je bil skok objektivno gledano največji in najmanj pričakovan, tak pok ni čisto izključen.

A to bolj mimogrede. Če se vrnem k ustvarjalcem in ustvarjalkam sedanje vladne koalicije, je pri njih v gradnji mita o Šarcu verjetno v ospredju nostalgična želja po vrnitvi v dobre stare čase, ko so bila politična razmerja že na prvi pogled jasna tudi številčno. Zdaj je drugače. Še celo sedem mesecev po volitvah tu in tam komu uide bogokletna misel, kje na svetu pa je država, kjer bi postavljala premierja stranka, ki je na volitvah pospravila dvanajst odstotkov in drobiž. Drnovšek, Pahor, Janković in Cerar so vsi po vrsti imeli v žepu relativno zmago, občasno, kot nazadnje Cerar, celo izjemno prepričljivo.

Kljub vsemu možnost za opozicijo

Zato je logika “Šarec o muerte” z vidika podpornikov vladajoče opcije smiselna. Pri tem jim je vseeno, da je potrebno zanjo puščati kri ostalim udom koalicije, kot jim je bilo za podobne malenkosti vseeno že v preteklosti. Tudi Delova anketa kljub “bumu” LMŠ namreč kaže, da so osnovna razmerja po parlamentarnih volitvah okamenela. Enako so pokazale bolj ali manj vse dosedanje ankete, enako v bistvu lokalne volitve. Celo več, napihovanje Šarca trenutno skoraj gotovo vodi v izpad vsaj ene sedanje koalicijske stranke iz parlamenta in v bistveno oslabitev Cerarjevih, ki so stranki, ki so ji ne čisto prostovoljno odstopili svojo dediščino, najbolj podobni.

Omenjeno hkrati, ne glede na premierjevo civilno apoteozo, prinaša celo okrepitev opozicije, seveda če bi parlamentarni prag dejansko preskočila SLS (kot ji napoveduje omenjena anketa). Potem res ne bi bilo več daleč do točke, ko vladajoči blok ne bi mogel več kot še lani poleti preprečiti celo vsakega pogovora o dejanski spremembi oblasti.

Z razkazovanjem (kajpak papirnatih številčnih) mišic Šarčevih ob sočasnem pešanju Cerarjevih in Stranke Alenke Bratušek raste tudi pritisk na oba ostala voditelja domnevnega “liberalnega krila” vlade. Končni cilj tega pritiska je verjetno res oživitev mrtvaka LDS v novih razmerah. Tisti zunaj vladajoče opcije, ki s staro LDS povezujejo nekakšno zlato dobo, seveda spregledujejo, da je prav njena dolgoletna vladavina najbolj zacementirala globoko politično in družbeno neravnovesje, ki se je v zadnjih letih še dramatično okrepilo.

28 KOMENTARJI

  1. Pri vseh anketah je potrebno najprej pogledati vprašanje in nato odgovore povezati s trenutnim stanjem.
    Popularnost Šarca je predvsem v tem, ker je razdelil 450 mio EUR iz nahrbtnika pobranih davkov, kar se prej nobeden ni mogel privoščiti.
    Lahko je biti dober menedžer, ko narediš sindikalno veselico in pečeš skupaj okoli 800 pišk. To je Jankovič poskusil in uspel. Duhovno nerazgledan narod samo poje, nikoli pa ga ne zanima, kako se kaj ustvari in kako se kaj prihrani.
    Preveriti korelacijo vprašanj skozi zgodovino in stanje javnih podpor med narodom, to bi bila resna študija.
    Plasirati končne rezultate in delati iz tega zaključke pa je zmotno.
    Pomembno je prvo vprašanje in nato naslednja dva podvprašanja, ki so postavljena, če prvega vprašanja anketiranec ne razume.

  2. Bodimo realni! Dokler na bo korenite spremembe, ne bo nič bolje. Kralj iz naslova je pa zavajajoč naziv, ker skriva dejanske kralje Slovenije.

    Še tristo dvaindevetdesetič naj zapišem:
    Nujno moramo narediti dvoje:
    a) zapreti meje in
    b) obrniti se k Bogu.

    Pa niti ne vem, kdo se sprehaja po uradni Cerkvi na Slovenskem, je to Jezus ali satan? So nasledniki rdečega terorja še vedno veseli nad nadškofom?

    • AlFe: “Bodimo realni! Dokler na bo korenite spremembe, ne bo nič bolje.”
      ==============
      Zakaj bi kaj spreminjal, če dominantni mediji kar naprej pravijo, da je dobro?

  3. Anketa veliko pove o miselnosti slovenskega državljana-volilca: Najboljša je tista vlada, ki nič ne dela; takrat tudi napak ne dela. Ali tudi: Vlada, ki da vse od sebe, da se nič ne bo spremenilo. Naš preljubi status quo, ali po domače: stopicanje na mestu, ko nas drugi prehitevajo po levi in desni.
    Glede priljubljenosti posameznih politikov pa se človek lahko samo bridko nasmeje.

      • romanbs: “Ljudje si predvsem ne želijo raznih ZUJF-ov,ki jih tako obožuje Janša”
        ================
        Tudi v Venezueli si niso želeli ZUJF-a, niso ga dobili, so pa dobili bankrot in prazne trgovine.

    • Kapodistrias: “… stopicanje na mestu, ko nas drugi prehitevajo po levi in desni.”
      ===========
      Prehitevajo nas lahko samo po desni, ker na levi, tam smo mi.

  4. Zaenkrat je predvsem smesno, ce tako nedorasla figura za premiersko funkcijo uziva menda rekordno podporo. Sprasujem se, ce tem “opinionistom”, ki gradijo to komaj verjetno podporo Sarcu, v dnu duse vendarle ni malo nerodno. Smesijo dejansko sebe in lastni narod, ki jim vecinsko nased. A se nihce vec ne spomne komisarskega kandidatskega nastopa Alenke Bratusek pred evroparlamentarci? Njenega fiaska in sramote na celi crti… strokovne, politicne, jezikovne, psiholoske.

    Isti pok prej ali slej caka Sarca, ki ni premierski material, pa ce mu namerijo 99,9 procentno podporo. Spet ne bo nikomur nerodno za to poneumljanje in ustvarjanje cesarjevih novih oblacil? Ko bo Slovenija ob naslednji globalni krizi brez nujnih reform zabredla se mnogo globje kot 2009.

  5. Vse to bi morala vzeti desnica za premislek. Šarec je kar je. Daje vtis zelo odločnega moža. Kako je Bratuškovi “pokazal vrata”, to je ljudem všeč. Seveda, razen talanja denarja, o ničemer drugem še ni odločil. Antijanševska mobilizacija je še vedno v polnem teku in dobiva že totalne razsežnosti. Zato namesto zmrdovanja predlagam, da desnica več prosi za pamet. Da naredimo neodvisno Slovenijo, ne dvorišče, da si kakorkoli že povrnemo 5. koridor, če je sploh še mogoče, da varujemo svobodo in je ne prodajamo poceni za neko navidezno varnost. Takole pa Šarca in koalicijo samo še utrjujemo!

    • Dober opazovalec je vreden zlata:

      “Najbolj grozljivo glede afere Prešiček ni to kako večinski mediji o tem več dni niso poročali, ampak to s kakšno usklajenostjo so začeli poročati na isti dan. Človek dobi občutek da so mediji v Sloveniji le dobro orkestrirana družbeno-politična predstava za javnost. #befel”

      Vir:
      https://twitter.com/MitjaIrsic/status/1088030219565498368?ref_src=twsrc%5Etfw%7Ctwcamp%5Eembeddedtimeline%7Ctwterm%5Elist%3ARevijaReporter%3Areporter_na_twitterju%7Ctwcon%5Etimelinechrome&ref_url=https%3A%2F%2Freporter.si%2F

      … to je lep primer za enega izmed izmed razlogov zakaj želijo utišati družbena omrežja

      • V ta namen so vpregli tudi sodstvo:

        Vili KOVAČIČ, državljan K. je OBTOŽEN ZA KAZNIVO DEJANJE RAZŽALITVE ZOPER ČAST IN DOBRO IME sodnice Špele Koleta
        po KZ-1, 158 člen, ki določa
        Razžalitev
        158. člen
        (1) Kdor koga razžali, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do treh mesecev.
        (2) Če je dejanje iz prejšnjega odstavka storjeno s tiskom, po radiu, televiziji ali z drugim sredstvom javnega obveščanja ali na javnem shodu, se storilec kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
        (3) Ne kaznuje se, kdor se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali iz drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja.
        (4) Če je razžaljenec razžalitev vrnil, sme sodišče obe stranki ali eno od njiju kaznovati ali kazen odpustiti.
        MOJA OBRAMBA:
        Dejanje ki ga sem storil priznavam, vendar njegovo kaznivost izpodbijam v smislu istega člena, to je 158 člena – 3 odstavka, to je tega kar je podčrtano rumeno
        dodajam pa še, da sem to storil pri opravljanju dolžnosti aktivnega državljana, ki mu ni vseeno za kriminal, ki se v dogaja v hiši pravice – v slovenskih sodnih dvoranah
        Očitano dejanje razžalitve se je zgodilo tik po razglasitvi krivične sodbe, ki je bila čez eno leto na Vrhovnem sodišču razveljavljena, s čemer je pravnomočno potrjeno, da je šlo za obrambo pravice in upravičenih koristi krivo obtoženega dr. Milka Noviča nasproti zlorabi sodne oblasti
        ZAKLJUČEK:
        Rezultat iskanja slik za Če hrepenimo po spoštovanju prava, moramo najprej pravo narediti vredno spoštovanja. If we desire respect for the law, we must first make the law respectable.
        Če hrepenimo po spoštovanju prava, moramo najprej pravo narediti vredno spoštovanja.
        Sojenje bo v petek 25.01.2019 ob 12h na Malem trgu 6. Vabljeni !

  6. Mene pa nekaj zanima, če kdo ve za odgovor, se priporočam.
    Režim je napovedal da bodo pripravili zakon o t.i. sovražnem govoru.
    Vprašanje:
    A bodo ta zakon spisali na Ministrstvi za Kulturo pod taktirko Prešička?

  7. V Švici nimajo Ministrstva za kulturo.
    A niso nekoč nekateri govorili, da bomo postali druga Švica?

    Prihajajo časi, ko bodo govorili: Radi bi postali druga Češka, Poljska, …

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite