V poskus izločitve Jožeta Možina vpleten minister Grilc?

93

pedro-opeka-dobri-prijateljV medijih se je razvila neverjetna gonja proti podelitvi nagrade Prešernovega sklada Jožetu Možini za film Pedro Opeka, dober prijatelj. Še posebej alarmantno je dejstvo, da se je v to vključil tudi minister za kulturo z enostransko razlago zakonskih določil in problematiziranjem delovanja avtonomnega Upravnega odbora Prešernovega sklada. To je političen pritisk, ki kaže, da je minister aktivno vključen v kreiranje in izvajanje diskreditacije Jožeta Možine in njegovega dela.

Film Pedro Opeka, dober prijatelj je vrhunsko delo, ki je nagovorilo široke množice in doseglo tudi odličen odmev v tujini. Z namenom, da bodo stvari pred javnostjo pregledne, prilagamo utemeljitev, ki smo jo kot sopredlagatelji posredovali odboru v postopku zbiranja predlogov za Prešernove nagrade. Po naših podatkih sta bili nominaciji za film Pedro Opeka, dober prijatelj najmanj dve, drugo so podali trije Prešernovi nagrajenci: akademik Drago Jančar, akademik Niko Grafenauer in akademik Zorko Simčič.

Strokovno komisijo pozivamo naj v luči preglednosti in širšega razumevanja nemudoma razgrne vse predloge in utemeljitve. Javnost in davkoplačevalci imamo pravico vedeti kdo kandidira za najvišje nagrade s področja kulture v državi in s kakšnimi argumenti je opravljena izbira.

Predlagatelji:

Svetovni slovenski kongres
Svet slovenskih organizacij v Italiji
Izseljeniško društvo Slovenija v svetu
Misijonsko središče Slovenije
Inštitut Nove revije
Rafaelova družba
Zavod za oživitev civilne družbe

Pripis uredništva: Predlog za nagrado Prešernovega sklada Jožetu Možini lahko v celoti preberete na povezavi.


93 KOMENTARJI

  1. “V medijih se je razvila neverjetna gonja …”

    Zelo očitno gre za nov spin v spregi ministra in medijev.

    Jaz mislim, da so film o Pedru Opeki izbrali predvsem zato, ker bo ta zgodba zelo razburkala čustva. Nizkotno!

    Očitno ne znajo vladati drugače, kot da vedno znova sprejo ljudi.

    Če bodo na desnici kaj pametni, se ne bodo preveč zapenjali. Kolikor vem, je film nagrado dobil, najbrž na legalen način. Če je pa neka komisija odstopila (in ne daje izjav), koga briga. Za medijske spine se pa tudi nima smisla sekirati, nič drugega niso kot cirkus.

  2. Žal se ultralevičarji sami nikoli ne bodo umaknili od oblasti in svinjanja našega življenja. To so persone brez vesti in ki ne vedo, kaj je to sram.

    Rešitev so le volitve. A jasno je, da bosta SDS in NSi potrebovala skupaj 60 odstotkov glasov, da bio potem lahko tudi kaj spremenili. Če se bosta stranki kakorkoli zapletli z SLS, jaz ne grem na volitve, ker vem vnaprej, da je demokratični projekt dokončno propadel. S Slovenijo – takšno kot smo si jo želeli – bo konec. Škoda je živcev. Če demokratični politiki po dobrih dveh desetletjih prevar ne znajo zavohati prevare, niso vredni mojega glasu.

    Od SLS, čeprav je članice Evropske ljudske stranke, se je na državni ravni potrebno ograditi. To je stranka, ki je kriva za vso nesrečo. Njeni glasniki so denimo publicisti: Kurinčič, Primc, Capuder, Puc, Cestnik in še številni drugi.

    • “To je stranka, ki je kriva za vso nesrečo.”

      Tako je! SLS je kriva! Da ne bi kdo spet o Pozitivni Sloveniji pa o Zaresu pa o LDS pa o udbovcih med nami pa JJ, ki ne zna povezovalno delovati …

    • Joj….kako prav imate !Stranka SLS je vseskozi imela en ” svoj prav “. In , seveda povzročala škodo .Mislim ,da so tu na delu tudi stare zamere – saj ne prenesejo , da pač niso glavni .Čudim se predvsem g. Capudru – tudi o Janši je dajal neprimerne izjave v Reporterju — ” Janševa slaba druščina ……..” ?? Halo ?
      Poglejte NSi !To je prava stranka , ki ve kdaj je treba sodelovati , če želimo kaj uspeti .Pa verjetno se v vsem ne strinjajo z SDS -om , vendar vedo , kaj je primarno …….!
      Res je tudi …pa naj komisija odstopi !Da pa ne daje izjav !?! No , ta je pa dobra . Hudirja ! Naj povedo . kje jih čevelj žuli , da bomo vsi vedeli ! Oh, dajte no …..saj smo videli , kaj se je zgodilo v Portorožu , ko je Možinov film dobil nagrado ……..brez komentarja !
      Levica bo seveda pri svojem vztrajal do nezavesti .
      Saj ….g. Možino bi levica najraje ” utopila “!! Upam tudi , da je kdo spremljal na Tv sejo komisije , ki jo vodi g. Irgl . No , pa to je druga tema ……

    • Kakšno naivno poenostavljnje: V SDS in NSI so sami svetniki, v SLS pa sami prevaranti. In vsak, ki “diši” po SLS je že avtomatsko prevarant.

      SLS je samo stranka na pomladi strani, v kateri je največ “podtaknjencev” in “zmedencev”. Ostali dve sta glede tega mogoče malo boljši.

      • Nihče ni svetnik. Še zlasti ne politik. A opazovanje delovanja politikov bo tudi tebe pripeljalo do takšnih rezultatov. “Mino” vedno podstavi kakšna SLS-ova roka oziroma roka kakšnega njihovega podpornika.

  3. Minister Pikalo je pod vplivom negativnih stricev iz ozadja tudi povzročil, da Maribor že drugič ni prejel evropskih sredstev za obnovo svoje kulturne dediščine.

    Ti isti strici povzročajo propadanje kulturne dediščine v Ljubljani, da bi zabrisali slovensko kulturno preteklost.

  4. Bi Balantič danes dobil Prešernovo nagrado? Bo kdo dal nagrado vsem tistim slovenskim kulturnim delavcem, katerih knjige so vozili v Vevče, ki so bili obsojeni na molk….samo zato, ker niso trobili v komunistični rog, kot večina lavreatov- nosilcev Prešernove nagrade !!!!

  5. Čudenje ob zdrahah? To je tipična reakcija tako imenovane “kvazi levice”. Le-ta s svojimi dejanji skruni “primarno idejo levice” na vseh področjih svojega delovanja. Bližnja vzporednica: Seja parlamentarnega odbora o delovanju UDB e…..
    Levičarstvo je fasada. Za njo se skriva neobvladljiva želja po oblasti, kruhoborstvo, sovraštvo do drugače mislečih, pišmeuharstvo ….
    Reciklirane in prilagojene metode obvladovanja, ki jih pri tem uporabljajo, so znane v različnih oblikah v totalitarnih sistemih. Mediji so del njihove zgodbe in njihovo orodje. Hvala Bogu, da smo v EU in da Slovenija nima morja z golimi otoki.

    • Prav imaš. na to ves čas opozarjam, da v Sloveniji nimamo levice. Pri nas je vse ena sama ekstremno-levičarska brozga mafijcev in birokratov. V osnovi igro vodi mafija. Ki najbolj nateguje levičarske ljudi. V rokah ima pasivne birokrate in z njihovo večino dobiva vse volitve. V osnovi pa ohranja mafijski, totalitarni vzorec.

      Mafija je sociopatska organizacija. Kot so komunisti sociopati. Nikoli niso solidarni, ampak so za vsako družbo antisocialni, škodljivi paraziti kot je rakav tumor škodljiv za telo. Za njih ni vprašanje socialnosti, temveč vprašanje ali lahko kot mafija vodijo družbo ali pa crknejo. Socialnost je le njihov marketing za najbolj debilne muhe, ki padajo na njihov med. In ni jih malo teh muh. Funkiconalna pismenost socialističnega človeka je v podnu. Koristni bedaki.

    • “Levičarstvo je fasada. Za njo se skriva neobvladljiva želja po oblasti, kruhoborstvo, sovraštvo do drugače mislečih, pišmeuharstvo …”
      Dodajmo še grdobo vseh grdob -lenobo.

  6. Kulturniki v Sloveniji ( da jih ne poimenujem “slovenski kulturniki”, ker jih večina ni ali pa se nimajo ali pa nočejo biti, ker slovenstvo podcenjujejo ali blatijo) so najhujši režimski hlapci socializma, komunizma in fašizma.

    Ker niso ekonomsko svobodni in se morajo prodajati ves čas kot prostitutke. Nič čudnega, če je med njimi tudi Carmen.

    V tem primeru tudi zelo prozorno vidimo različna merile, vatle. Enega pijanega Damjana Gašperja Murkota ne moremo skinit iz največje državne firme, ker ima toliko politične podpore pri mafiji. Po drugi strani pa lahko drugega zaradi proceduralnih zapletov skenslajo kadarkoli iz službe , iz življenjske nagrade.

    Namen gromozanske birokracije je v tem primeru imeti nešteto zakonov, da lahko “sovražnika” kadarkoli s kakšnim aktom onemogočiš. Za naše pa se vedno luknja najde.

    Drugače pa je socialističen namen hiperbirokracije:
    1. zaposliti naše tovariše ( ki so leni in butasti in imajo malomarne ali prepisane diplome na vprašljivih režimskih fakultetah in univerzah.
    2. imeti v demokraciji večino
    3. pasivizirati ljudi v ovce, ki jih je lažje voditi ( od države plačan človek je ekonomsko nesvoboden in celoživljenjski junkie.
    4. imeti razlog, da se pobira vedno večje davke
    5. več denarja v skupni skledi davkoplačevalskega denarja pomeni, da mafija z istim % nakradene provizije ( cca 30-40%) dobi absolutno več denarja.

  7. Ja, vedno znova so pri nas problem ljudje s (privgojenim?) večvrednostnim kompleksom in – najtemnejšo fovšijo – ki upravičenost tega kompleksa močno postavlja pod vprašaj. Kot majhni domišljavi fantički, ki ne morejo prenesti uspeha sošolca, pa se potem trudijo, da bi ga kako drugače razvrednotili. Smrk.
    Morda film Možine tudi glede na pogoje dela ni v vseh kompozicijskih in tehničnih pogledih najbolj vrhunski (o tem avtor v nekem intervjuju tudi sam govori), ima pa sporočilnost in naboj, ki očitno množično nagovarja gledalce. Tudi to je del filmske umetnosti in umetniškega uspeha – taki filmi pač po svetu dobivajo nagrade, kajne?

  8. bi morda kdo v tak članek dodal ta zakon/pravilnik/predpis, ki določa, kako naj bi se te zadeve odrigrale po pravilih?

    meni se zdi, da bi to olajšalo sporazumevanje, vsekakor pa vsaj enim vzelo veter iz jadra.

    sicer menim, da se naredi komaj kaj usluge avtorju, ki se (ga) na silo poriva skozi mašinerijo. če nočejo, pač nočejo. otrese se prah z obuval in gre dalje…

    • hvala!

      glede na (precej boljši) članek:

      po zakonu upravni odbor odloča ‘na podlagi mnenj’ komisije.
      kot poznam funkcioniranje mnenj iz drugih področij, odločevalec na ta mnenja ni vezan.

      če bi v statutu pisalo, da komisija določi izbor kandidatov, izmed katerih nato UO določi nagrajence, bi to bilo v smeri vezanosti.

      a statut izbora ne definira tako in širi odločitveno polje nazaj na vse predloge:
      “se upravni odbor seznani z vsemi predlogi za nagrade in mnenji svojih strokovnih komisij ter odloči”

      menim, da ima prav UO.
      bi pa na mestu možine svetoval (lahkotnost komentiranja izza peči;), da sprejem nagrade začini s kako bodico (polovico denarne nagrade npr. nameni društvu slepih in slabovidnih;))

      • Predlog: nagrado naj pošlje Pedru Opeki, on jo bo blagoslovil in naredil z njo štirikrat toliko kot katerokoli naše društvo.

      • Ubogi Možina, sedaj bo še ob tisti mizerni denarni del nagrade. Da si z njo ne bo utrdil ugleda med filmarji, že ve.

        • Možina v svetu že ima dober ugled. Med slovenskimi komunajzerji pa mu ne pomaga nič, razen, če bi naredil film, ki bi hvalil komunajzerske zločince.

          • Ha, res. Če bi naredil dokumentarec o Dražgoški bitki, bi se Tone kar stopil. 🙂
            Pa vse nagrade bi dobil, pa še poljub od Bratuškove.

      • Ma, ne vem sicer na koga tista o slabovidnih leti. Vsekakor škandalozno, da glede na pravila (očitno bereva enako), komisija zganja cirkus s protestnim odstopom. Na vsak način vsiliti in uveljaviti svoje – drugačno – mnenje? Zelo narobe in nezrelo. Si ne morem kaj, da v tej logiki ne bi videla prav nič temačnega.
        Se pa tokrat za spremembo strinjam s Tonetom – ubogi Možina. Kako neprijetno.

  9. Dogajanje, ki ga lahko imenujemo "že videno", smo že doživeli (Marko Rupnik). Je odraz propagande, ki nam je vcepila v podzavest, da je dobro in za razvoj družbe edino zveličavno samo tisto, kar ne korenini v zgodovini in vrednostnem sistemu krščanskega humanizma. Zato je ideja napredna samo, če je tako imenovana liberalna in vznikne v liberalni družbi. V kolikor se ta ista ideja porodi med ljudmi, ki izhajajo iz krščanske demokracije, je konservativna in zato za napredek družbe zaviralna. Večina evropskih narodov je spoznala, da takšno razmišljanje ne prinaša nič dobrega ljudem, da dejansko poglablja razlike, saj povzroča polarizacijo in seveda posledično bogatenje enih na račun obubožanja drugih. Tudi v kulturi. Peter Opeka je človek s karizmo, ki nam je uspel misterioznost čudeža skozi ljubezen do sočloveka prikazati kot nekaj, česar smo zmožni vsi. To mu je s svojo prisotnostjo potrdil tudi predsednik naše države. Gospod Jože Možina je v svojem filmu prikazal ne le to, ampak tudi potrkal na vest vseh nas, ki smo pozabili na osnovno človekovo poslanstvo – ljubiti drugega. Če smo ostali na ravni, da je višek umetnosti samo nekaj, kar je razumljivo le peščici samo imenovanih intelektualcev, potem smo kulturno obubožana družba, ki je svoje talente zakopala in bo za to prej ali slej morala odgovarjati.

  10. Koliko mlatenja prazne slame, tako v članku kot v komentarjih!
    Vse skupaj je ena sama politikantska brozga najslabše vrste. Prešeren se obrača v grobu.
    Ta gonja proti komisiji, ki je odstopila, vse preveč spominja na gonje proti nekaterim ustvarjalcem pod komunizmom. Proti knjigam, gledališčem, filmom, ki niso bili po godu oblasti, so naščuvali delavce kake tovarne, da so protestirali proti delom, ki jih ti niso ne videli ne prebrali (danes bi to počeli na internetu). Pa tudi, če bi prebrali in videli, ti delavci niso bili kompetentni, da bi sodili o kvaliteti in pomembnosti teh del. Tudi vsi ti, ki imajo toliko povedati, da si Možina zasluži nagrado niso kompetentni, da bi lahko sodili, kaj šele odločali o tem.

    Zamislimo si situacijo, da bi tako nagrado podeljevali pred 170 leti. Strokovna komisija bi predlagala Prešerna, UO pa bi nagrado za literaturo podelila Slomšku. Komisija bi seveda protestno odstopila, užaljeni narod pa bi jo napadal, saj je Slomškova poezija vendar veliko bliže narodu, bolj poduhovljena in poučna. Danes vemo, da bi ga polomil užaljeni narod in ne strokovna komisija. Pomen in kvaliteto Prešernovih poezij ni spoznal narod, ampak literarni strokovnjaki, pa še ti 20 let po pesnikovi smrti. Zato je sklicevanje na gledanost filma povsem irelevantno za njegovo kvaliteto.

    Predvsem Možinov film ne bi smel biti predlagan za Prešernovo nagrado in so se predlagatelji osmešili s tem. Prešernove nagrade se podeljujejo za umetniške dosežke, film, o katerem govorimo pa ni umetniško delo, še tv dokumentarec bi mu težko rekli, prej gre za novinarsko reportažo. Predlagatelji nimajo pojma, kaj je umetniški dokumentarec in verjetno nobenega niti videli niso, tudi Možina ne. Recimo: kdor vsaj površno pozna zgodovino dokumentarnega filma, mora poznati film Dež. Film prikazuje, kako pada dež in nič drugega. Še bolj slaven je film Mož s kamero, ki prikazuje samo to, kako se Moskovčani zjutraj zbudijo, čez dan počnejo vse mogoče in gredo spat. Pred kakima dvema letoma so na ljubljanskem Life festivalu pokazali film Prah, govori o navadnem prahu in ni ne znanstven ne poučen film. Film je dobival nagrade na bolj prestižnih festivalih kot Možinov in objave v najpomembnejših filmskih revijah. Navedel sem nekaj res drastičnih primerov, da bi bilo bolj jasno o čem je govor.

    To pa, kar se gremo mi, je samo ena velika šentflorjanska mizerija.

    • Tone, spet neprepričljivo zagovarjaš komunajzerje. Sramota je to, da Možini nočejo dati nagrade le zato, ker ni prave barve – ker ni komunajzer.

      In kdo tebi daje kompetenco, ko praviš, da ostali nismo kompetentni za ocenjevanje tega dela?

      Saj film je namenjen ljudem. Tisti, ki pa bi ga morali gledati, ga niso gledali niti 10min., ker ni bil prave barve.

  11. “.. kdor vsaj površno pozna zgodovino dokumentarnega filma, mora poznati film Dež. Film prikazuje, kako pada dež in nič drugega. Še bolj slaven je film Mož s kamero, ki prikazuje samo to, kako se Moskovčani zjutraj zbudijo, čez dan počnejo vse mogoče in gredo spat”.

    G. Tone, v primeri temi nezanimivimi in nekoristnimi dokumentarci, bi moral Mozinov film ze zaradi vzgojne vrednosti dobiti (nadomestno) Nobelovo nagrado, ce jo ze Opeki levicarski nevoscljivci ne privoscijo.

  12. Naštel sem filme, ki jih mora poznati vsak, kdor hoče diplomirati na kaki filmski akademiji. O teh filmih pišejo doktorske dizertacije. Omenil sem jih, da bi pokazal, da sta tudi umetnost in film stroki, da je dobro biti vsaj malo skromen, če nisi poznavalec in verjeti strokovnjaku, kot je to običajno na vseh področjih. Tam, kjer ni na ceni strokovnost se prične nepomembna provinca in naša lepa mlada država se pogreza v nepomembno provinco. todi zaradi takšnih polemik kot je ta.

    Preberi si Prešernovo pesem Nova pisarija, z njo se je ponorčeval iz takšnega pojmovanja umetnosti in kulture, kot si jo izkazal ti.

    • Tone, nekaj si naflancal, ter poskušal izpasti verodostojnejši, kar ti pa ne rata.

      Poskušaš pa speljati debato na teme, na katere računaš, da jih nihče ne bo poznal in boš lahko blefiral in pametoval.

  13. Spoštovani komentatorji,
    vi enostavno ne razumete gospoda Toneta! On govori o visoki umetnosti, tako visoki, da jo mora država subvencionirati, sicer ne obstane in izgine.

  14. Da, govorim o umetnosti, o kateri ste se učili v šoli. O umetnosti, ki je nacionalno pomembna. Ta je bila na ta ali oni način vedno subvencionirana, to ni nikakršen izum socializma. V fevdalizmu so jo podpirali meceni in poznali so dvorne umetnike. Kapitalizem je najprej mislil, da tudi umetnost lahko preživi samo na trgu, zato poznamo zgodbe obubožanih in nerazumljenih umetnikov v 19. stol. Najbolj znani so francoski impresionisti z Van Goghom na čelu in pa naši jetični pesniki v Cukrarni. Pozneje je tudi kapitalistična država ugotovila, da tako ne gre. Danes se evropska umetnost financira pretežno iz evropskih fondov, eden od pogojev pa je, da kaj primakne tudi matična država.

    AlFe, ali smem vprašati, koliko knjig sodobne poezije ste do sedaj kupili? Predvidevam, da nobene. Torej naj pesniki ne pišejo, če nihče ne kupuje? Ali mislite, da so Prešernove poezije dovolj in več ne potrebujemo? A Prešeren je naklado svoje knjižice pretežno pokupil sam, ker takrat tega nihče ni želel kupiti. Mi danes torej gradimo svojo nacionalno zavest na nečem, kar po vaše sploh ne bi smelo biti objavljeno, ker tega takrat nihče ni potreboval.

    AlFe, ali ste kdaj protestirali, da država subvencionira vrhunske športnike? Predvidevam, da ne. Vrhunski športniki ne dobivajo od države samo neke mizerne žepnine kot pesniki, mnogi med njimi so celo zaposleni v državnih službah, v vojski in pri policiji, kamor pa ne hodijo vsako jutro štemplat kartice.

    • Gospod Tone,
      najprej bi vam odgovoril na zadnje vprašanje: “Ste kdaj protestirali, da država subvencionira vrhunske športnike?”

      Da. Čeprav s tem pljuvam v lastno skledo. Kaj hočemo, tudi jaz sem krvav pod kožo … pa še pri spovedi tega nisem omenil, bom pa ob prvi priliki, da me gospod p. Kurinčič ne bo skenslal. 😮

      Predzadnje vprašanje: “Smem vprašati, koliko knjig sodobne poezije ste do sedaj kupili?” Seveda smete! 😉 In odgovor je protivprašanje, ali mora resnično biti sodobna umetnost? Ko sem še kot študent videl sodobno pesem Vodoravni dež, sem prenehal brati sodobno poezijo. Štejejo knjige iz Mohorjeve družbe?!

      Kot nazadnje bom pa spregovoril o nečem, kar verjetno ne priznavate. In sicer je to bistvena razlika med mecenstvom in državnimi subvencijami. Mecen daje denar iz lastnega premoženja kot pač želi in ker je to njegov denar, se nihče nima pravice spraševati: “Zakaj?” Oblastniki sodobne Slovenije pa vzamejo denar od vseh, tudi od revnih ter ga podelijo tistim, ki so jim pač všeč! Podarjajo tuj denar in temu rečejo državna subvencija!

      Imate tolikšen čut za dobro in slabo, da slednjemu rečete legalna kraja? Imate tolikšen čut za resnico, da v slednjem vidite pretakanje denarja od revnih k bogatim?

    • Subvencioniranje “naše” umetnosti. Pri športu se kriteriji kakovosti lahko določijo. Pri kulturi in umetnosti pa so kriteriji v Sloveniji skrajno politični in enobarvni.
      Kako je kakovostna umetnost relativna pa lahko vidimo ob primerjavi pesmi A. Novaka Bla, bla bla in pesmi Boldricka v seriji Črni Gad Bum, bum, bum..

      • mrkislav, svetujem vam, da se pozanimate, kake slike visijo v eminentnih ameriških galerijah, kakšne pesmi proučujejo na ameriških univerzah, katere pesnike nagrajujejo tam, pa boste videli, da gre za popolnoma enako vrsto umetnosti, kot jo po vašem producirajo naši nesposobni in od komunistične države protežirani umetniki.

        • Vojnovičev roman Čefurji raus je gotovo bestseller v New Yorku.
          Mimogrede, kakšen je status onega ometnika Rupnika (onega patra), ki je motil Makarovičevo, med svetovnimi umetniki ?

          • Nisem bleknil karkoli. Alojz meni, da se s tem, kar sem zgoraj napisal mrkislavu, sam tolažim. Ker po vsej verjetnosti ve, da je to, kar sem napisal, res, se seveda on slepi, da ne bi uzrl dejstev, ki se ne skladajo z njegovimi ideološkimi blodnjami.

            Tudi vam priporočam enako kot mrkislavu.

    • “Štejejo knjige iz Mohorjeve družbe?!”
      AlFe, morali bi reči: Zame štejejo knjige iz Mohorjeve družbe. Tudi strokovnjak bi rekel tako. Strokovnjak je namreč zmožen reči: ta knjiga mi ni všeč, ampak je pomembna in jo je treba nagraditi. Osebni okus šteje samo zasebno. Mohorjeva družba je bila zelo pomembna v 19, st., danes pa je samo ena izmed. Ko bodo literarni strokovnjaki čez sto let ocenjevali današnjo literaturo, je zelo malo verjetno, da bodo omenjali kako delo, ki je izšlo pri Mohorjevi.

      Mecenov, o katerih sem govoril, že 300 let ni več. Kralji, papeži, knezi in grofi so umetnost podpirali iz državnih blagajn in iz desetine, ki so jo pobirali revežem. V kapitalizmu 20. stoletja so tajkuni druge generacije začeli ustanavljati razne fundacije in kulturne centre, država pa jim to odbija od davkov. Lahko se pogovarjamo samo o tem, katera oblika državnega subvencioniranja kulture je boljša.

      • Gospod Tone,
        če boste namerno spregledovali bistvo pogovora, se bova pač morala prenehati pogovarjati. No, nič hudega.

        Torej, gospod Tone, kraja ne more biti boljša, je kvečjemu lahko manj slaba. Da pa mecenov ni že tri stoletja … debela je ta. Je pa res, da ni “biti financiran ne glede na rezultate iz denarja davkoplačevalcev” lastnost samo slovenske kvazi elite. Lojze Slak ni potreboval državnih subvencij, prav tako tudi Slavko Avsenik ne. Jih pa potrebuje, da ne bom nevljuden, pojdimo iz sveta kulture, bivši minister Stepišnik, da se igra gospodarstvenika.

    • Tone, spet si naflancal svoje neumnosti.

      Najboljše umetnike so sponzorirali zasebniki ali so se pa sami. Ali je Prešerna kdo subvencioniral? Ne.

      So pa ves čas, tudi v kapitalizmu bili slabi umetniki od države sponzorirani – nihče danes ni več znan.

  15. ..po mojem je ozzadje tega povsem jasno v tem, da je bil Možina pač na RTV šutiran in degradiran in je to posledično pač težko opravičljivo, če je Možina hrati nagrajen in cenjen avtor oz. novinar..

  16. Najprej najdite enega priznanega domačega ali tujega strokovnjaka, ki bo ocenil, da si Možinov film zasluži najvišjo nacionalno nagrado za umetniško ustvarjalnost. Šele potem lahko pride v poštev tudi vaša teza, do takrat pa je samo navadno politikantsko natolcevanje.

    • Jože Možina, režiser dokumentarca Pedro Opeka, dober prijatelj, je na mednarodnem filmskem festivalu v Kanadi prejel nagrado za odličnost na področju filmskega ustvarjanja.

      V utemeljitvi nagrade je strokovna žirija zapisala, da si film zasluži posebno priznanje, ker izstopa po kakovosti in se v izboru več sto filmov s celega sveta uvršča med najboljše. Možini so jo izročili 6. aprila v Vancouvru.

      Ampak to verjetno ne šteje, kajne? 😉

    • V komisijah na tujih festivalih, kjer je možinov dokumentarec prejemal nagrade so seveda po Tonetovo sami nestrokovnjaki.

    • Šteje, ampak čisto malo. Na svetu je nešteto filmskih festivalov, to je nekakšen sodobni trend. Nekoč jih je bilo samo nekaj in se je vedelo, kaj pomeni nagrada na katerem. Takrat festivali niso bili zaradi avtorjev, ampak producentov, ki so na tak način utrjevali svoj prestiž. Danes pa filmi, ki niso holivudskega tipa, nastajajo s podporo raznih skladov. Na skladih pa konkurirajo avtorji s svojimi idejami, ki pa potrebujejo čim več referenc. Največ štejejo ravno nagrade na festivalih, zato jih je toliko. Danes boste težko našli kak slovenski film, ki ni dobil več mednarodnih nagrad, to pa prav nič ne govori o kvaliteti slovenskega filma. Te nagrade štejejo pri birokratih v skladih in na ministrstvih, pri strokovnjakih pa ne.

    • ni pa recimo možno, da so podobni tipi ‘strokovnjakov’ kot jih imajo taki neverodostojni filmski festivali, tudi v tej naši komisiji za scensko umetnost?
      da so torej bolj strokovnjaki po nazivu/imenovanju, ne pa po moči uvida in presoje?

      ta film je kar je predvsem zaradi zgodbe, ki jo je opazil in tega niti ne skriva.
      ali se je avtor za bolj revno filmsko izraznost odločil namenoma (da ne meče sebe v ospredje) ali zaradi lastne nezmožnosti poseči više, pa ne vem.

      • Ne, gospod Dmnkf,
        v zahodni kulturi to ni možno. Takega stanja v družbi, kot je v RS, v zahodni kulturi ni. Še Hrvatje ga nimajo!

  17. ..Možina je ne le kot katoliško profiliran in deklariran, postal smrtni sovražnik udbomafije in pajdašije že pred leti z legendarnim dokumentarcem ” Moč preživetja “, kjer je jasno razgalil to zločinsko gibanje in njega zločine in metode, predvsem metode zamolčevanja in skrivanja..

    ..in seveda je treba storiti vse in vleči vse možne vzvode po sistemih in podsistemih, da Možina ne bi imel še avreologe nagrajenega in s tem kredibilnega avtorja…

    smrt resnici press

  18. Zdaj pa tako Tone, zapišite svoje ime in reference da vidimo kaj vas postavlja vlogo tako vehementnega ocenjevalca. J. MOžina se je podpisal pod film, prav tako so so direktorji festivalov podpisali pod njegove nagrade, prav tako so se akademiki Jančar, Grefenauer, Simčič podpisali pod utemelitev za Prešernovo, prav tako se je dr. Fridlova podpisala pod svojo oceno. Skratka, navedite svoje reference in priimek sicer ste navaden provokator:

    Pa še izsek iz utemeljitve;

    “Celovečerni film Pedro Opeka, dober prijatelj je presegel okvir zgolj vrhunskega dokumentarnega izdelka, saj je s svojo umetniško prepričljivostjo pljusknil z ekranov in navdahnil na sto tisoče Slovencev. Gledalci so eno najlepših zgodb našega časa sprejeli kot duhovno dobrino, zgled in izziv. Celovečerec ustvarja naboj, ki človeka osvoji tako, da potisne v ozadje svojo domačo perspektivo, se povsem potopi v zgodbo in iz nje po ogledu 102 minuti dolgega filma izide drugačen – bogatejši in tudi boljši. Dr. Ignacija Fridl je po ogledu zapisala: »Film je mene in moje otroke v temelju spremenil. To je največ, kar lahko stori človek in kar lahko doseže filmska umetnost.« Redka so umetniška dela, ki imajo v globalni nasičenosti sedanjega časa tako pozitivno in hkrati delujočo sporočilno vrednost.

  19. Vas bolj zanima kdo sem, kot kaj sem napisal, kot vas tudi bolj zanima, kdo in kaj je Možina kot kaj je naredil. Mene Možina sploh ne zanima, ni mi pa vseeno, kakšen je nivo slovenske kulture.
    Tisto, kar sem napisal o samem filmu, lahko mirno zanemarite, bolj pomembno je ostalo. Tam sem navedel nekaj dejstev, ki bi človeku, ki se mu ljubi razmišljati, lahko dalo misliti. Skušal sem nakazati, da sta kultura in umetnost resni stvari, da sta stroki kot druge stroke, pri katerih nam je jasno da o njih ne more soditi vsakdo. Še najmanj politika.

    • Tone, saj ravno zaradi neumnosti, ki jih pišeš, nas zanima, kdo si ti.

      Kaj pa si takega napisal? Neutemeljeno poljuval film, ki ga najbrž nisi niti videl in patetično opravičeval naše politično pristranske ocenjevalce.

  20. Ja Tone, a ste bili slučajno v “strokovni” komisiji,
    ki je na željo ministra Grilca odstopila. Tolikšno
    vednje o vsem zakulisju festivalov daje vedeti, da
    ste velik, čeprav anonimni ekspert, “ki mu je mar
    slovenske kulture” a ne da. No, vaš citat “Danes boste težko našli kak slovenski film, ki ni dobil več mednarodnih nagrad, to pa prav nič ne govori o kvaliteti slovenskega filma. ” – kar kliče po navedbi desetih slovenskih filmov, dokumentarnih seveda, ki so v zadnih dveh letih dobili več nagrad. To boste menda hitro, par
    minut, iz glave:….

  21. Dan kulture je državni praznik kulture v katero sodi v prvi vrsti dialog, ki naj bi bil kulturen. Za nagrado je Prešernova nagrada, ker je umetnik-pesnik, ki je vsakemu rojaku povedal na umetniški način kar mu gre. Smrtni datum je izbran, ker so njegova dela trajne vrednosti in za vse čase. Delo Pedra Opeke je tudi tako delo in dokument Možine je to prikazal na nazoren in doživet način. To je bistvo umetnosti.
    Vaše komentiranje je v večini primerov osebna nečimrnost in zlonamerno manipuliranje brez pravega smisla. Pustite vendar, da se dan kulture razvija kot se spodobi in je potrebno za razvoj človečnosti. V tem smislu zasluži Prešernovo nagrado Možinov dokumentarec.
    Slomšek kot enakopraven narodni prosvetitelj je zapisal: “Skrbite več dobrega storiti kakor govoriti”

  22. mimo, sem se že nameraval odzvati vaši pobudi, pa sem opazil. da ste napisali: “…komisiji, ki je na željo ministra Grilca odstopila”.
    Glede na to, da nisem zasledil, da bi kateri od članov komisije rekel, da odstopa na željo ministra, minister pa kaj takega tudi ni izjavil, se s človekom, ki tako prezira resnico in ima od ideoloških prepričanj privide, nimam namena pogovarjati.

      • Ne moreš našteti deset slovenskih dokumentarnih filmov, ki so dobili več nagrad kakor film Jožeta Možine. Napisal si namreč, da “Danes boste težko našli kak slovenski film, ki ni dobil več mednarodnih nagrad, to pa prav nič ne govori o kvaliteti slovenskega filma. ”
        Ko te je “mimo” izzval, da trditev dokažeš, si se kot lisica pred “kislim” grozdjem umaknil kao užaljen. V debati z argumenti je to priznanje zmote. Torej, filmi in nagrade ali Tonček napihnjen balonček.

  23. NO, g. Tone, s takimi bornimi izgovori pa ne boste zbežali sprizorišča argumentov, ki ste jih sami izzvali. Bodite profi do konca in stresite z rokava? tisto kar ste sami povedali v tem citatu; “Danes boste težko našli kak slovenski film, ki ni dobil več mednarodnih nagrad, to pa prav nič ne govori o kvaliteti slovenskega filma. ” Kje so zdaj tisti vsi slovenski filmi, ki so dobili po cele kupe nagrad v ZDA, Kanadi, skratka tujini. Pa menda res niste provokator ali celo ministrov lakaj – zakaj bi sicer a priori branili vladajočega politika, ministra, ki ima dovolj uslžbencev, da to počno. No, še malo počakamo, morda vam uspe –

  24. Z besedami ne morem opisat kako cenim, spoštujem g.Pedra Opeka; ponosna sem, da je slovenske matere sin.Njegova veličina je za mene ogromna.
    Ko sem prvič gledala omenjeni film, sem bila presunjena,
    ganjena, solze so kar same tekle …

  25. Ne glede, kaj meni Tone ali kdo drug, zame je film J. Možine o Pedru Opeki vrhunski izdelek ki za več razredov prekaša nekatere neprebavljive dokumentarce. Seže v srce in povzroči, da človek postane dobrotljiv in odprt za delitev svojega “preveč” tudi drugim. Zato si zasluži nagrado, komisija pa naj v svoji pritlehnosti kar odstopi. Ne morem pozabiti Makarovičeve, ki ni hotela prisostvovati podelitvi Prešernove nagrade patru Rupniku. Kdor pozna njegovo delo, bo vede, da si je nagrado zaslužil. Gre pač za pravo pritlehnost (slovenska posebnost)

  26. Zanimivo je, da Tone ne razume, da je lahko dokumentarec vse. Sam dokumentarec vidi le kot film z umetniškimi vložki. Kakšne umetniške presežke imajo številni dokumentarci o NLP, o vesolju, o zgodovini …, ki jih gledamo po televiziji? Kakšen neki velik umetniški presežek bomo videli v dokumentarcu o resničnem človeškem parazitu, hinavcu in človeku brez hrbtenice Marku Breclju v teh dneh na TV Slovenija?

    Sam filma o Pedru Opeki nisem (še) videl, toda meni je popolnoma jasno, da je na delu levofašistična mafija. Orkestrirano uatvarjajo atmosfero kaosa, z edino željo, da bi uničili tisto, kar so se namenili uničiti.

    Vse dobronamerne Slovence in slovenske državljane pozivam, da se začnemo dejavno upirati tej do kraja pokvarjeni zalegi domnevnih strokovnjakov.

    V rit me piši, Tone!

    • Dejavno upirati da, ampak ne z zadnjim stavkom! Recimo referendum o lustraciji … ki ga ne JJ ne upa predlagati, ne gospoda nadškofi …

        • Če začneva jaz in vi, gospod Zdravko, jih ne bova nikoli zbrala – dovolj podpisov za referendum namreč. Začeti mora neka organizacija, ki bo tudi opravila glavni del. In vse so … strogo pod nadzorom!
          🙁

      • Kaj je tako strašansko groznega v tem stavku, Alfe? Na malo vulgaren način sem povedal, da se na levofašistuične provokacije ne bom več odzival.

        Veliko bolj sporen je tvoj stavek o lustraciji “…. ki ga JJ ne upa predlagati, ne gospoda nadškofi …”

        Prvič, dobro veš, da za takšen zakon (nasploh njegov sprejem) Janša potrebuje kar precejšnjo večino. Kot drugo, “gospodi nadškofi” so lustracijo velikokrat predlagali – seveda v raznih oblikah.

        Navsezadnje, sploh vemo, kako bi zgledala lustracija? Najpogosteje se omenja varianta, po kateri pomembni komunistični akterji v demokraciji ne bi smeli opravljati političnih in drugih javnih funkcij.

        Če bi bilo po mojem, bi jih še prebičal. Zdaj pričakujem, Alfe, tvoje novo zgražanje.

          • Če vzamemo za izhodišče, da so vsi politiki lopovi, torej vsi isti, lustracija ne bi bila potrebna. Sam verjamem, da so mnogi politiki pošteni. Zato bi bila (moralno-etična) selekcija nujna. Kako je lahko Kučan postal slovenski predsednik in še vedno meša politično godljo v ozadju? Generacijam čez nekaj desetletij to ne bo nikakor jasno. Privilegiji komunistične kaste, ki se vlečejo do dandanašnjega, so krivi za vso slovensko godljo. Kakorkoli jih obrneš. Majda Potrata je denimo klasični branik privilegijev. Vsaka njena beseda je nova manipulacija. Njihov način delovanja je utrujanje nasprotnikov s povsem nepotrebnimi podrobnostmi. Tudi tega ne bodo mogli razumeti čez nekaj desetletij, namreč, kako je bila sploh mogoča takšna razprava v parlamentu.

    • Ne bom te v rit pihal, Lucijan, ni v mojem stilu. Nervozen si zato, ker si dovolj pameten, da veš, da imam prav, le ga to ni v skladu s tvojim ideološkim prepričanjem. Umetnost pa je ideologiji tuja. Obstajajo umetniški dokumentarci, čeprav redki, ki so enakovredni umetniškemu slikarstvu, literaturi in glasbi, a dokumentarec o katerem razpravljamo, ni te vrste. Tudi dokumentarec o Marku Breclju ni umetniško delo, kvečjemu portret umetnika. Za pomen umetniškega dokumentarca ni pomembno o čem govori, ampak kaj pove in kako. Pedro Opeka je vsekakor izjemen človek in si zasluži priznanje, a to nima nič opraviti s kvaliteto in umetniškim pomenom Možininega filma. Za Prešernovo nagrado pa je smo to pomembno, sicer jo razvrednotimo.

      • No Tone brez nakladanja, bodimo konkretni, naslovi filmov in nagrade, ki so jih po svetu pobirali..saj veš o čem govorimo… O umetnosti se da veliko govoriti, pri nagradah pa so zadeve že merljive.
        Umetnost je ideologiji tuja…vauv..Kaj je umetnost ? In nagrade.. Res, kakšno mnenje imaš o patru Rupniku in njegovem ustvarjanju ?

      • No, mirkislav, če ti s tem polepšam dan, naj bo. Res sem bil prepričan, da naši filmi po festivalih dobivajo več nagrad, ker o tem pogosto poročajo časopisi in je festivalov res ogromno. A gre pretežno za igrane in kratke avtorske filme. Kolikor sem uspel preveriti na internetu, je v zadnjih letih med dokumentarnimi filmi res največ nagrad na tujih festivalih prejel film o Pedru Opeki.

        Vidim, da ne sprejemaš moje izjave, da je umetnost ideologiji tuja, pa je to bistveno za našo razpravo in vedenje, kaj umetnost sploh je. Ker je umetnost ideologiji tuja, je umetnost, ki nastaja v raznih diktaturah, brezvredna. Tako ni nastalo nobeno umetniško delo pod Hitlerjen in skoraj nobeno pod Stalinom in zelo malo v Jugi do leta 1955.

        Sprašuješ, kaj mislim o delu p. Rupnika. Ne vem sicer, zakaj je to pomembno, pa vendar: originalov nisem videl, sem pa videl zelo dobre posnetke. Moje mnenje je, da gre za dobre mozaike in dobro dekoracijo, za kako pomembno umetnost pa ne.

        No, sedaj pa še ti, ki si njegov advokat, nagovori tistega mimo-ta, od kod mu informacija, da je komisija odstopila na željo ministra Grilca.

        • Tone, če vzamem neko povprečje, lahko rečem, da se na umetnost relativno razumem. Po drugi strani pa mislim, da umetnost ni stvar ozke skupine ljudi, ampak vseh ljudi. To je naša duhovna hrana. Od umetnika je odvisno, kako bo prepričal čim večje število ljudi. Če se ozremo v preteklost, da bi lažje razumeli, kaj hočem povedati, naj vzamem za primer Leonarda da Vincija. Eden največjih umetnikov v zgodovini je že za časa življenja prepričal ljudi. V Sloveniji so umetniki vselej capljali za časom. Če vzamem za primer denimo za slovensko samobitnost tako pomembnega Cankarja in ga primerjam z dekadentnim Wildeom ali super genialnim Kafko, ima Cankar v sveovnem smislu malo več kot folklorno vrednost. Toda, je naš. Povedal nam je marsikaj novega.

          Naj se preselim v moderni čas. Moderni slovenski film je čisti obup. Netalentirani ultralevičarski ustvarjalci (drug drugega podpihujejo in napihujejo z neko izmišljeno vrednostjo) svojo popolno netalentiranost izživljajo v nekih porazno slabih refleksijah, ki ne povedo popolnoma nič. Vse skupaj je zašlo v slepo ulico. Izhod je le, če gremo nazaj. Zato je še kako prav, da se slovenska umetnost vrne na neka praizhodišča in ponovno poišče in razišče tisto, kar je naše, kar nas dela drugačne od drugih. Pravim, dokumentarec o Pedru Opeki še nisem gledal, toda iz komentarjev slutim, da gre za tovrsten poskus – za nekaj poštenega, obrtniško dobro narejenega, razumljivega, ki pa hkrati pove nekaj novega. Središče je Pedro Opeka – marsikdo od komentatorjev je zapisal, da mu je film povedal marsikaj novega. Tone, kaj hočeš več? Po nepotrebnem stiskaš olje iz kamna!

        • Dragi Tone, polepšal si mi dan, ker si iskren in pošten.
          Kaj je in kaj ni umetnost ne bova dorekla midva. Zame je umetnost esenca lepega, jezik bogov, nekaj med duhom in dušo, kar nas dviga nad ostala bitja. Pravi umetniki so čarovniki, ki z glasbo v nas ustvarijo pekel ali nebesa, radost, žalost..pisatelji in pesniki povedo z besedami to, kar navadni smrtniki samo čutimo…slikarji z eno umetnino lahko povedo več kakor deset modrecev, ..lep film je umetnost, če te pripravi do tega, da greš iz kinodvorane boljši, pozitivnejši in duhovno izpolnjen..in še in še
          Ideologija in umetnost.. Leni Riefenstahl in njen propagandni film Triumf volje iz leta 1934 je filmska umetnost, čeprav je služila hudiču. Sicer ne vem, kaj ima ideologija zveze s filmom Jožeta Možine.
          Za Rupnika sem te vprašal, ker je trenutno v sakralni umetnosti , če ne najbolj, pa med najbolj cenjenimi in iskanimi umetniki na svetu. Kakšni zapleti so bili z njim in Prešernovo nagrado je znano. Ideologija proti umetnosti v Sloveniji.
          Nisem advokat od nikogar, samo vstopim v debato, ko se mi zdi, da imam kaj za dodati ali povedati.

  27. Celo večnnost nas bodo bičali naši lastni prestopki zoper Božje postave, ki niso nič drugega, dosledna zavezanost Resnici in poštenju. Vse naše probleme predstavlja odstopanje od te zavezanosti.
    Zvesti tej zavezanosti imajo vstop med zmagovalce zagotovljen nvkljub vsem porazom. Nasprotnikom večne Resnice ne morejo pomagati nobene izbojevane bitke. Vse so namreč pirova zmaga in odločen poraz, ki jih bo oteževal vso večnost.
    (Ne strašim! Navajam zgolj dejstva življenja.)

    • Kaj pa vem, jaz bom prav srečno trohnel nekje in se nič sekiral, kaj si misli neka entiteta, ki morda obstaja, verjetno pa ne.

  28. Četudi se z umetnostjo lahko manipulira, se s plemenito vsebino in sporočilom filma ne da manipulirati.

    Ta odtehta vse ugovore in opozarja, da je poslanstvo dokumentarnega filma plemenitenje moralno etičnih civilizacijskih vrednot.

  29. Včeraj je šlo kar mimo, ko je sicer navijaški Večer
    vprašal za mnenje o tem dr. Pirnata. Povedal je, da je UO Prešernovega sklada ravnal povsem v skladu z zakonom, da pa kvečjemu komisija, ki naj bi bila strokovna, tega ni počela. Ministrova intervencija, ko je kar sam razglašal protizakonitost in s tem sprožil afero proti Možini je sedaj razkrinkana do konca. Za tiste seveda, ki imajo pamet da razumejo, ne da sovražijo. TO JE SEDAJ ZGODBA.
    Očitno pa je bila ta umetna in napihnjena zgodba tudi v funkciji prikrivanja hudih problemov, ki jih imajo levaki z zločini. Joj, kako se sliši njihov visokofrekvenčni cvilež.

    • Vsekakor pa je zanimiv fenomen, da besede sovraštvo levaki skoraj nikoli ne uporabljajo, desnaki pa v vsakem drugem stavku.

      • Tudi sam sem mnenja, da levaki “velikih svinjarij”,”kaznivih dejanj” in “zločinov” ne počnejo iz sovraštva ampak iz golega koristolubja.
        Tudi v NOB so se osredotočili predvsem na domače “konkurente”.

      • Beri komentarje svojih frendov v režimskem
        časopisju, npr. saftijevi Mladinisprenevevedavi Tone. Pa laži, Tone laži. Še vedno nisi stresel iz rokava desetih dokumentarcev, ki so jim v hrbet metali nagrade v tujini.

      • Kaj se razburjaš, mimo, saj sem samo en statistični podatek navedel?
        Sicer pa si še dolžan odgovor od kod ti informacija, da je komisija odstopila na željo ministra Grilca.

  30. Tone, s temi vašimi podatki, ki jih ni, si se postavljal s svojim filmskim poznavanjem, ki ga tudi ni. A pametuješ še naprej. Očitno imaš tako serijsko napako. Da je minister neposredno vpleten v odstop komisije si lahko sam prebral tudi na tem portalu. To je huda obtožba, ki ga kaže kot pristranskega politikanta. Politik s svojim mega piarom bi to navedbo takoj zanikal. Seveda če ne bi bilo res. Sestajal se je s strokovno komisijo in skupaj z njo uprizoril njen odstop v imenu “stroke” čeprav je komisiji, kot smo brali že 22. nov. potekel mandat. O “stroki” te komisije pa so dovolj povedali sami režiserji. Nihče namreč nima nobenih strokovnih kvalifikacij za AV področje. Ja?

  31. Nehaj se napihovat, mimo, ker mimo sekaš. Niti ni minister izjavil, da je zahteval odstop, niti ni komisija izjavila, da je odstopila na zahtevo ministra. Če se tebi zdi, da je nekaj logično, še ni rečeno, da je tudi res. Če ponavljaš laži koga drugega, te ne opravičuje. Pedro Opeka te ne bi pohvalil.
    Koliko strokovnjakov za AV področje je v UO te pa ne zanima? Če so nagradili našega, bo že pravično, a ne?

Comments are closed.