V polemiki glede ZOFVI so največji »luzerji« ravno otroci

26
644

V polemiki glede ZOFVI so največji »luzerji« ravno otrociV polemiki glede ZOFVI, zakona, ki določa pogoje financiranja javno priznanega osnovnošolskega programa, so največji »luzerji« ravno otroci. Na njihovem hrbtu se bije ideološki boj, ustvarja se konflikt med javnim in zasebnim, med RKC in državo.

85 % financiranja celotnega programa celotnega programa zasebnih šol

Država je 1996. postavila raven financiranja zasebnih šol po formuli 85 % financiranje celotnega programa. Mednarodno gledano je ta odstotek primerljiv. Nekje je nižji, pa države sofinancirajo infrastrukturo; drugod pa višji, pri čemer država tako kot pri nas v »zidove« zasebnih šol ne vlaga. Na podlagi judikature ESČP se država sama na podlagi zmožnosti odloči, koliko bo primaknila k zasebnim šolam, bistveno pa je, da v luči svobodnega izobraževanja, ne omejuje njihovega ustanavljanja in delovanja.

Ustavno sodišče (US) je na pobudo staršev otrok v zasebnih šolah – v Sloveniji jih je 6, ki izvajajo programe, ki so pridobili javno veljavnost – leta 2014 odločilo, da je neustaven del 86. člena, ki določa, da se zasebni šoli za izvedbo programa zagotavlja 85 % sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Marsikdo se s to odločbo US ni strinjal, češ da je ideološka, da so jo sodniki sprejeli s tesno večino 5 proti 4, da so sodniki strankarsko obarvani … in da kot taka ne uživa legitimnosti, je nepoštena in jo je zato moč »spregledati.«

Je SMC res na desni?

Na SMC letijo očitki, da se je nagnila desno. Kljub temu, da vseskozi glasno zagovarjamo javno šolstvo, vidimo ga kot osrednji in bistveni del izobraževalnega sistema. Zasebno šolstvo pomeni zgolj obogatitev in dopolnitev javnega, ne more mu biti enakovredno, še manj ga nadomestiti ali nadvladati.

Je pa povsem neodgovorno in nespodobno izigravati vlogo US ter odločbo iz 2014 ignorirati oziroma jo poskusiti uveljaviti na način, ki bo povzročil nove krivice in nova žarišča. Če želimo drugačno rešitev od tiste, ki jo je določilo US, je potrebno spremeniti Ustavo. Tudi iskanju novih ustavnih rešitev ne nasprotujemo. Moramo pa biti realni – verjetnost, da bomo našli novo dvotretjinsko soglasje v tako zastrupljenem ozračju, je praktično nična.

Če zagovarjanje javnega šolstva kot osrednjega, zasebnega pa kot dopolnitev in obogatitev in hkratna zavezanost spoštovanja načel pravne države pomeni, da si desničar, smo v našem političnem prostoru kriterije levo-desno očitno obrnili na glavo.

Politični zemljevid

Takoj po izdaji odločbe se je izrisal tudi ideološki zemljevid. SD s pomočjo Levice sta trdno zasedli položaj, da take odločbe ne bosta uveljavili, ker je ni vredno uveljaviti. Zato je bila za njiju v prejšnjem mandatu edina rešitev sprememba Ustave. Legitimna in legalna pot, a brez realne politične podlage, saj dvotretjinske večine brez desne sredine ni. Pa sta kljub vsemu vztrajali in onemogočali vsakršen kompromis. DeSUS je v nekem trenutku na matičnem odboru predlagal amandma 100/0 %, ki je danes jedro novele ministra Pikala in predmet polemik ustavnih pravnikov ter strokovne in širše javnosti, saj so ga raztrgale tako vladna zakonodajna služba kot zakonodajno-pravna služba Državnega zbora (ZPS), češ da ima vse elemente ustavne spornosti. Danes zavrnjena novela zagate ne rešuje, ampak ustvarja nove neenakosti.

Desnica se je v interpretacijah prav tako močno zasidrala pri zahtevi 100/100 %, torej polno financiranje zasebnega šolstva. Kakršna koli sprememba 57. člena Ustave zato niti dve leti nazaj, niti danes ni realna.

In SMC. V prejšnjem mandatu je vodila šolski resor. Odločbo US smo razumeli, da iz 85/85 % spremenimo financiranje v 100/85 %. Ker je potrebno izenačiti financiranje v delu obveznega programa, pri razširjenem delu pa ohranjati že obstoječe pravice. Za tak predlog novele je ZPS pojasnila, da uveljavlja ustavno odločbo, odpravlja ugotovljeno krivico in umika problem z mize. V procesu iskanja kompromisa smo bili pripravljeni podpreti tudi rešitev 100/65 %, ki je zneskovno enaka 85/85 %, pa tudi zanjo pri SD in DeSUS v prejšnjem mandatu ni bilo podpore. Takrat je na pristojnem odboru nastal Desusov amandma 100/0 %, ki ga je SMC podprl le zato, da se zadeva na kasnejši plenarni obravnavi premakne z mrtve točke. Zaman. Tudi ta rešitev ni dobila končne podpore.

V tem mandatu smo skoraj leto dni čakali na ministrov predlog zakona, vmes si je na račun tega predsednik vlade Šarec »prislužil« celo ustavno obtožbo. Da bo neuspešna in zlorabljena, je opozicija dobro vedela, njen namen je pa bil drugačen: tlakovala je teren za polarizacijo.

O ministru

Ko dr. Pikalo še ni bil minister, je pa v prejšnjem mandatu kot »zunanji« sedel na koalicijskih usklajevanjih v DZ, je bilo njegovo neomajno stališče samo eno: sprememba Ustave. Isto stališče je zavzemal predsednik SD Židan, isto so trdili v poslanski skupini SD. 100 % financiranje obveznega programa ni bila opcija.

Danes kot minister spremembe 57. člena Ustave več ne omenja. Naenkrat je pa zanj postala sprejemljiva formula 100/0. Koalicija je v tem procesu do zadnjega iskala kompromis. V SMC, LMŠ, Desus in SAB smo na zadnjem odboru podprli vsebinski amandma, ki je prinašal rešitev. V SD so pa glasovali proti in zamudili še zadnjo priložnost za dogovor. Zato minister glasov podpore SMC-ja ni dobil.

Minister, potem ko je od spremembe Ustave pristal na zanj sicer nekoč spornih 100 % financiranja obveznega programa, te dni na 24ur in Odmevih zavaja javnost z neresničnimi trditvami. Pravi, da v poslanskih klopeh še danes sedi pet poslancev SMC, ki so podprli rešitev 100/0 %. Pri tem pa ne pove, da so ta isti poslanci na tej isti seji (15. 12. 2017) prav tako podprli amandma z rešitvijo 100/65 %, vendar ta ni dobil zadostne podpore. In še celo nekaj več od tega: ne pove, da so tudi nekateri poslanci SD glasovali PROTI rešitvi 100/0 %, ki pa jo sedaj podpirajo. Dvoličnost?

Ustavno močvirje

Kadar se nekdo ne strinja z odločitvijo DZ, se obrne na US. Odločbo US mora DZ uresničiti. Če se z njo ne strinja, ima na voljo eno samo prav(n)o pot – spremembo Ustave. In če bi to utegnilo trajati dlje od v odločbi predvidenega roka, mora DZ najprej uveljaviti odločbo, nato spremeni Ustavo in potem novim okoliščinam prilagodi sporni akt. V pravni državi, kjer stvari delujejo na tak način, potem niti ni mesta za ideološke spopade.

Slovenija ni taka država in to smo dokazali tudi na primeru ZOFVI. Nad Ustavo, US in njegovo odločbo smo postavili ideologijo. Vprašanje konflikta javno/zasebno v šolstvu je dobilo mesto nad načelom pravne države.

Vetu in padcu novele zakona po vsej verjetnosti sledi reakcija US, ki utegne samo odločiti namesto DZ. To pa predstavlja še eno krepko zaušnico slovenskemu parlamentarizmu in je znak demokratične nezrelosti ter našega političnega primitivizma. In v tem duhu si gre seveda obetati temu primerne odzive: če se US ne bo »pravilno« odločilo, ga DZ ne bo upošteval. In smo iz ideološkega vprašanja ustvarili še med-institucionalni spor.

Kako naprej

Kljub temu, da uporabljam prvo osebo množine, ima položaj, v katerem smo, odgovorne z imeni in priimki. Te osebe so zavoljo krepitve lastnega političnega položaja ali položaja svoje stranke pripravljene »povoziti« vse, kar jim pride na pot: naj bo to status posameznih družbenih skupin ali manjšin, pa vse do najvišjih institutov države ali celo Ustave same. Cilj opravičuje sredstva.

Ko bomo na najodgovornejše položaje nastavljali ljudi, ki vedo, kje je meja in jo ne prestopijo in kaznovali tiste, ki v ilegali kujejo dobičke, si bomo lahko kot družba obetali stabilnost, zmernost, predvidljivost in napredek. Ko bomo kot javnost terjali od najvišjih predstavnikov odgovornost, ker nas njihovo delo potiska globoko na Balkan, iz države pa ustvarja nek ceneni bazar, bodo tudi naša življenja boljša. Do tedaj se bomo pa dalje ukvarjali z ideološkimi prerivanji, enkrat s pomočjo otrok, spet drugič z drugo svetovno vojno, kdaj tretjič z vprašanjem pravic žensk … vsak lahko pride na vrsto.

Gregor Perič je poslanec SMC v Državnem zboru, komentar pa je bil najprej objavljen na spletni strani stranke SMC.

Foto: Jože Suhadolnik/Delo

26 KOMENTARJI

  1. Da, gospod Perič, poslanec iz naših krajev, drži, da so pri nas stvari močno obrnjene na glavo: desnice dejansko sploh nimamo (vemo, kdaj je bila potolčena, če ji ni uspelo pobegniti v normalni svet) – še najbližje temu sociološkopolitičnemu pojmu bi bili bangsterji in podjetniki Foruma 21, pa se, začuda, niso odpovedali svoji izvorni ideologiji levičarstva – zato tudi skrajne desnice preprosto ni. Razen v glavah levih ekstremistov. Zanje je že domoljubje znak fašizma (spet ta projekcija: podtikanje nasprotniku to, kar so oni sami). Levičarje pa dejansko imamo; ne morejo se skrivati pod lažnim in zlorabljenim imenom socialdemokratov. Čeprav se tudi oni ne morejo primerjati s tipično evropsko levico; je preveč prepojena z ideologijo boljševizma.
    Prav bi bilo, da bi gospod Perič, s katerim se v tem primeru celo večinoma strinjam, tudi nazorno nakazal, kje je izvor ideološke delitve. Mar ni pritlehni, a k sreči ponesrečeni poskus spremembe ustave najbolj nazoren dokaz? Vendarle pa vsi poskusi nespoštovanja ustavne odločbe – ne se sprenevedati, da je Cerarjeva vlada kdaj resno poskusila to preprečiti – niso nekaj nepričakovanega. To se kot po definiciji dogaja, ko se vladajoča koalicija ni vidi kot servis državljanov za njihovo skupno dobro, ampak izključno kot oblast. Očiten recidiv boljševizma. Človeku gredo lasje pokonci (čeprav jih je že bolj malo), ko spremlja dogajanje v državnem zboru. Vsi, še tako koristni predlogi opozicije, se odbijajo ob zid vladajočih. In na kakšen način: z nespretnim prebiranjem vnaprej pripravljenih, napisanih (od koga?) nasprotovanj. Nadvse bedno! Tudi vi, gospod Perič, bi se lahko vsaj kdaj odpovedali tej glasovalni mašineriji. Potem bi laže verjeli v vašo dobronamernost. Vzdržati se pri glasovanju o tem zelo spornem primeru pa ni kakšno junaško dejanje.
    Če bi imel minister Pikalo kaj vesti in dostojanstva, bi pri priči odstopil. Koalicijski prijatelji bi mu vsaj namignili v tej smeri. Tako pa vehementno opleta s tem, da bo poskušal še in še. Pokvarjenost brez primere!

    • Prav posebno dobronameren ni videti tu gospod Perič. Cel članek je neki cik cak med zaničevanjem krščanske šole na eni strani in izpolnitvijo Ustavne odločbe (mimo katere le ne morejo). Tudi Pikalo zato ne odstopi.

      • Ce ne bi bilo poslancev SMCja, bi Pikalovo skropucalo bilo potrjeno v parlamentu. Ze zato si zasluzijo pohvale v tem primeru. Pericev zapis kaze vsaj na korektnost v zvezi z vladavino prava v tej drzavi, ce ze prisotnosti privatnega solstva ne zeli pozitivno ovrednotiti, medtem ko je ostala koalicija bila zaradi ideologije bila z levo roko zeljna povoziti ustavo in ustavno sodisce in diskriminirati del starsev in otrok, ki ne izberejo drzavne sole. Plus predstavnika italijanske in madzarske manjsine. Sramota! Je le razlika. Poslanci SMC so tu v razliko od ostalih vladajocih branili dostojnost, normalnost in pravnost.

  2. Prejsnja predstavnika manjsin Goenz in Batelli nista na tak nacin glasovala. In zdajsnji predstavnik Madzarov v SLO se dela celo somislenika premiera Orbana. “Velikega viteza obrambe krscanstva v Evropi”. Glasuje pa za unicenje krscanskih sol v Sloveniji.

  3. SMC-jevci se sprenevedajo in kakor da se iz nekoga norčujejo! Gregor Perič je bil celo skavtski voditelj in bi moral vedeti, da ni pošteno vleči ljudi za nos.
    Napisal je: “V procesu iskanja kompromisa smo bili pripravljeni podpreti tudi rešitev 100/65 %, ki je zneskovno enaka 85/85 %, pa tudi zanjo pri SD in DeSUS v prejšnjem mandatu ni bilo podpore.”

    Prvič: s kakšno metodologijo je SMC, oz. Perič v njenem imenu, izračunal, da bi šlo vedno za enak končni znesek denarja, če bi enemu delu programa pribili 15 %, drugemu pa odbili 20 % financiranja?

    Drugič: financiranje javno veljavnih programov v višini 85/85% je v zasebnih šolah uveljavljeno že sedaj.
    Če sprejmemo Peričevo trditev, da bi bilo 100/65 % zneskovno enako kot 85/85 % – kaj bi torej Cerarjeva vlada spremenila s predlogom zakonodaje, po kateri bi bile zasebne šole financirane zneskovno enako kot dosedaj? To bi bilo metanje peska v oči ljudem!

    Sicer pa nič čudnega, da Cerarjevi koalicijski partnerji niso sprejeli takega predloga. Tudi ob glasovanju za Pikalov zakon so namreč zastopniki istih strank znova dokazali, da jim ni do ohranitve financiranja v obstoječi višini.
    Zastopniki SD-ja, Desus-a, Levice ter Šarčeve in Bratuškine stranke hočejo dejansko zmanjšati sredstva za zasebne šole in tako še poslabšati finančni položaj zasebnega šolstva!

    SMC-jevci pa so si zgolj po pilatovsko umili roke, ko so se izmaknili glasovanju o Pikalovemu zakonu. Če bi resno mislili, kar govoričijo, bi pač glasovali proti takemu zakonu!

    • Torej so zate SMCjevci v zgodbi najvecji negativci? Glej, na ta nacin razmisljanja ( vse ali nic) nikoli ne bi bilo ne Demosa, ne slovenske drzave. Samoobsojeni na vecni opozicijski nic.

      • IF,
        to o SMC-jevcih kot največjih negativcih ste vi potegnili kot zaključek.

        Cerar s SMC-jem je imel v prejšnjem mandatu v rokah škarje in platno, ne le v šolskem resorju, temveč v vladi. Zdaj se pa delajo žrtev koalicijskih partnerjev. Take sodelavce so si sami izbrali! Oziroma so jim jih izbrali…

        Predloge opozicije je SMC v prejšnjem mandatu bolj kot ne striktno zavračala. Gliha pa vkup štriha.

        Glasovanju proti Pikalovemu zakonu so se poslanci SMC izognili, torej se kljub vsemu leporečenju niso izrekli proti.
        Učinek njihovega neglasovanja je itak še zmeraj isti: ignoriranje odločbe US se nadaljuje, prešlo je v peto leto, diskriminacija otrok, ki obiskujejo zasebne šole in njihovih staršev – davkoplačevalcev pa še kar traja…

        • SMC je v parlamentu preprecila poizkus njihove vlade in koalicije, da sprejme novelo zakona v nasprotju z razsodbo ustavnega sodisca in v evidentno hudo skodo druzin otrok, ki se solajo v privatnih solah. Pohvalo in ne graje si zasluzijo za to potezo.

          • SMC si ne zasluži nobene pohvale. V prejšnjem mandatu so imeli vse možnosti, da bi uresničili razsodbo US, a so nameravali spreminjati celo ustavo, da bi se temu izognili. Zato pri zadnjem glasovanju zakon gotovo niso podprli zato, ker jim je do spoštovanja razsodb US. Verjetno je bila v ospredju bolj užaljenost, ker Cerar ni bil predlagan za evropskega komisarja. Sicer pa razsodba US še vedno ni uresničena.

          • IF,
            vi ocenjujete en sam detajlček v veliki sliki večletnega neustavnega političnega izigravanja pod taktirko dveh levičarskih vladnih koalicij.

            Cerarja in SMC ocenjujem s širšim pogledom kot vi, glede na vsa leta od prvega pojava Stranke Mira Cerarja.

            Vemo, na kakšni osnovi se je ustavni pravnik Cerar dokopal do oblasti. Dominantni mediji so umetno napumpali lik “etičnega” Mira Cerarja. V Cerarjevi stranki so se norčevali iz volivcev, ko so namesto pravih obrazov svojih kandidatov objavili Schuterstock fotke. Poleg tega SMC pred volitvami sploh ni predstavila svojega programa, uslužni družbeno-politični delavci pa njenih kandidatov o programu niti niso spraševali.
            Cerar je s svojo stranko lahko zmagal samo pod pogojem, da je bil njegov najmočnejši politični tekmec, Janez Janša, prisiljen prebiti vso volilno kampanjo v nezakonitem zaporu, namesto pred kamerami na predvolilnih soočenjih!

            Nato je bila ena prvih oblastnih potez vladne koalicije pod vodstvom ustavnega pravnika Cerarja neustavni odvzem poslanskega mandata Janezu Janši.

            IF, zgleda, da ste na vse to že pozabili.

            Cerar s SMC je bil na oblasti v prejšnjem mandatu skoraj polna štiri leta. Tik pred koncem mandata je sesul lastno vladno koalicijo s strankama SD in Desus.
            Menda je to storil zaradi koalicijskih nesoglasij, a bolj verjetno je odstopil zato, da je stranki SMC pridobil nekaj časa za izvedbo naslednje predvolilne kampanje.
             
            Po volitvah je kot poraženec vstopil v vladno koalicijo z istimi partnerji, s katerimi se je pred tem razšel, menda zaradi političnih nesoglasij.
            Kaj smo torej razumeli??

            Tako vidimo, da je neupoštevanje ustavne odločbe o financiranju zasebnih šol samo češnjica na torti neustavnega ravnanja predstavnikov SMC in njihovih levičarskih pajdašev.

            Zapovrh so predstavniki SMC, v skladu z levičarsko politiko, že v dveh mandatih glasovali proti sprejetju Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu v slovenskem parlamentu.

            Zatorej ne vidim nobenega razloga, da bi predstavnike SMC hvalili.

          • Ne strinjam se, Zdravko.

            Če naj bi vladna koalicija padla zaradi glasovanja SMC-ja proti Pikalovemu zakonu, zakaj ni padla sedaj, ko niso glasovali?
            Rezultat je namreč popolnoma enak, kot bi bil, če bi glasovali. Ohranjen je status quo, za zasebne šole položaj ni nič boljši, ustavna odločba ni uresničena, Pikalo še vedno jaha šolsko ministrstvo.
            Le predstavniki SMC zraven malo farbajo naivneže, češ da se oni zavzemajo za zasebno šolstvo.

            Levičarji preveč ljubijo oblast, da bi jo zaradi ene takšne malenkosti izpustili iz rok.

          • Vi vsi tu preveč gledate na rezultate in dejstva. Potem pa samo seštevate in odštevate.
            SMC je dodala ravno toliko farbe, da je zakon padel, vlada in minister Pikalo pa ostala. Ravnali so politčno modreje od Šarca in vseh ostalih v vladi skupaj. Če bi zakon izsilili in bi padel na US, bi bilo tudi zelo težko zmanjšati škodo. Tako pa bodo najbrž odložili vse na naslednji mandat in oblast jim ne bo ušla iz rok.

          • Zdravko,
            s čim torej argumentirate trditev, da bi vlada padla, če bi SMC glasovala proti Pikalovemu zakonu, ker tega pač ne morete utemeljiti s končnim izidom glasovanja, ki bi bil v obeh primerih enak?

          • To se ne da argumentirati. Prišlo bi do spora v vladi. Mislim, da neizogibno. Tako je Šarec lahko hvaležen Cerarju za rešitev. Namreč 100%/0 si niso upali izpeljati. Če bi bili tako prepričani, bi šli kar v to.

          • No, saj, verjetno gre na koncu koncev res za Šarčevo hvaležnost Cerarjevim. Dve pravni službi, vladna in parlamentarna, sta namreč povedali, da je Pikalov predlog zakona neustaven.

            Meni se zdi, da je bilo vse skupaj le politična predstava za naivno publiko. Kakšen spor neki? Vsaka od strank je z gromoglasnimi izjavami nagovarjala svoje potencialne volivce. SMC pač blefira, da kao zastopa interese zasebnega šolstva, proti neustavnemu zakonu pa se ni izrekla. Status quo v financiranju zasebnih šol je obranjen.
            To res ni situacija za razpad te levičarske koalicije!

            Če bi imela vladna koalicija namen razpasti zaradi različnega glasovanja, bi lahko razpadla že ob tem glasovanju, ko je LMŠ glasovala drugače kot ostale njene partnerice:

            https://www.levica.si/sd-desus-sab-smc-zdravstvo-privatizacija/

          • V staliscih vladnih strank do tega vprasanja so se pokazale globoke razlike. Razprava gospoda Perica tu je dalec, dalec bolj normalna od nestrpnih in odkrito sovraznih stalisc, ki je pokazala najbolj ocitno Levica in nato neposredna predlagateljica Pikalova SD, ampak nic boljse od njih niso bile razprave Bratuskove in Kociprove iz SAB in predstavnikov in podpredsednice LMS, torej stranke premiera ex ministranta.

            Ce te razlike tule mnogi, tudi Vanja, niste sposobni opaziti in priznati, vam Bog pomagaj. Kar se mene tice, bi bilo z osebami kot so Peric ali Cerar mozno tvorno politicno sodelovati. Z rdecimi zagamanci, ki v imenu ideologije povozijo ustavo in jim je vera se naprej po leninovsko opij ljudstva, ki ga je treba skupaj z verniki zatirati, pac ne.

            Ponavljam, Demos je bil koalicija dalec preko tradicionalne ideoloske delitve. Peterle je v vlado vzel za ministre nekaj ljudi iz partije in ti niso metali polen pod noge v zgodovinskih nalogah, ki jih je izpolnila ta vlada.

            Politika je umetnost moznega. Brez dialoga in kompromisov ne gre. Vcasih tako, da izberes manjse zlo.

            Definitivno so SMC manjse zlo v tej oblastni koaliciji. Ki bi lahko tudi zapustilo Sarcevo ladjo in omogocilo oblikovanje desnosredinske politicne vecine. Ce bi bilo na tej strani dovolj modrosti, realizma, tolerance.

          • IF,
            Cerar je imel že dvakrat priložnost vladnega sodelovanja s strankami desnice, pa se za kaj takega ni odločil ne 2014 ne 2018.

            Stranka SMC počasi razpada, v njeno volilno telo se očitno zajeda Šarec, Cerar se umika z vrha stranke, vi pa še kar naprej upate, da bi bilo s Cerarjem možno “tvorno sodelovati”; najbrž s tem mislite, da bi bilo možno z njim sestaviti desno vladno koalicijo.

            Po mojem ste nepoboljšljiv optimist, če mislite, da je morebitno sodelovanje odvisno od, kot ste našteli, modrosti, realizma in tolerance strank NSi in SDS. Mislim, da se v kratkem ne bo zgodilo, da bi aktualna vladna koalicija razpadla zaradi SMC, ki bi se nato zasukala na desno.
            Pa še Perič vam zgoraj pripoveduje in dokazuje, da SMC že ne more biti desna stranka, če pa zagovarja javno šolstvo!

            Pravi, da smo v našem političnem prostoru kriterije levo-desno očitno obrnili na glavo, če so desničarji tisti, ki zagovarjajo javno šolstvo kot osrednje, zasebno pa kot dopolnitev in obogatitev ter so hkrati zavezani spoštovanju načel pravne države. Med take “na glavo obrnjene desničarje Perič prišteva stranko SMC, kar pomeni, da se priš

          • Med take “na glavo obrnjene desničarje” Perič prišteva stranko SMC, kar pomeni, da jo dejansko prišteva med levičarje (če kriteriji niso postavljeni na glavo, seveda).

            Ste vi morda Periča drugače razumeli?

  4. Prispevek zamegljuje manipulacijo ob neizpolnjeni obveznosti zakonodajalca, kar vključuje tudi zamegljujočo manipulacijo v stališču stranke SMC, in sicer takole:

    A. NI POLJA PROSTE PRESOJE – ZAMUDA Z IZVRŠITVIJO 1 LETNE USTAVNE ODLOČBE

    V prispevku se je zamegljilo, da pri izpolnitvi obveznosti, ki izhaja iz ugotovitvene ustavne odločbe U-I-269/12 z dne 4. 12. 2014, zakonodajalec nima polja proste presoje glede prekoračitve z ustavno odločbo določenega obdobja 1 leta, v katerem je bil dolžan uskladiti neustavni zakon z ustavo – t.j. z ustavno odločbo. To je temeljna obveznost, ki je zamegljujoče manipulativno neizpolnjena.

    Zakonodajalec je namreč po 4 letih in pol od ustavne odločbe manipulativno zaobšel izvršitev ustavne odločbe, kar traja. In pomeni udar zakonodajalca v:
    – načelo pravne države,
    – načelo demokracije z delitvijo oblasti (med zakonodajno vejo oblasti in ustavno-sodno vejo oblasti),
    – kršitev pravic konkretno prizadetih oseb (otrok, staršev in zasebnega zavoda).

    B. POLJE PROSTE PRESOJE PO VSEBINI, OB ZAMUDI PA NI POLJA PROSTE PRESOJE

    To nedopustnost se je v prispevku zamegljilo, saj neizpolnitev ustavne odločbe traja še naprej. Ob govoru o letošnji noveli zakona ZOFVI se je zamolčalo, da ta novela ni izpolnjevala obveznosti iz ustavne odločbe neposredno. Ni izpolnjevala obveznosti iz ustavne odločbe z neposredno uskladitvijo neustavnega stanja z ustavnim. Letošnja novela ZOFVI je namreč odstopila od neposredne izvršitve ustavne odločbe.

    Letošnja novela ZOFVI je pomenila morebitno posredno izpolnjevanje ustavne odločbe tako, da se neustavno stanje vzpostavi v ustavnoskladno s sistemsko konceptualnim predrugačenjem, torej z novim sistemom financiranja »javnega« v vseh šolah. (Tudi) stranka SMC se s sistemsko konceptualnim predrugačenjem strinja.

    C. ZAMEGLJUJOČA MANIPULACIJA

    Po vsebini ima zakonodajalec, to je Državni zbor, pri izpolnitvi obveznosti, ki izhaja iz ugotovitvene ustavne odločbe U-I-269/12 z dne 4. 12. 2014, dokaj široko polje proste presoje, kar je ugotovljivo iz ustavne odločbe same. Poglejmo primera:
    – Prvi primer, ki se ob letošnjem noveliranju ZOFVI ni zgodil: zakonodajalec ohrani obstoječi sistem zakona ZOFVI in izpolni ustavno odločbo. Izpolni jo tako, da skladno z obrazložitvijo ustavne odločbe neposredno v obstoječem sistemu izenači financiranje »javnega« v zasebnih z javnimi zavodi s 85% na 100%.
    – Drug primer, ki se je ob letošnjem noveliranju ZOFVI zgodil: zakonodajalec bi ob po vsebini dokaj širokem polju proste presoje spremenil sistemski koncept zakona ZOFVI, s čimer bi se ustavno odločbo izpolnjevalo posredno. Pri tem se je ob spremembi sistemskega koncepta izenačilo financiranje »javnega« v zasebnih z javnimi zavodi na 100%, iz vsebin »javnega« pa izločilo določene prvine. To je drugačen sistem od tistega, ki ga je presojalo Ustavno sodišče v zadevni odločbi U-I-269/12. Navedeno bi lahko bilo po vsebini dopustno, vendar je bilo polje proste presoje zakonodajalca strogo zamejeno zaradi zamude roka z izvršitvijo konkretne ustavne odločbe.

    V drugonavedenem primeru, glede na to, da v Državnem zboru ni večine za sistemsko konceptualno predrugačitev, sistemsko konceptualna novela ni bila dopustna. To se je v prispevku zamolčalo.

    Čeprav je imel zakonodajalec prosto polje za vsebinsko sistemsko konceptualno predrugačitev, ni imel prostega polja za prekoračitev s strani Ustavnega sodišča določenega obdobja 1 leta, v katerem je bil dolžan uskladiti zakon z ustavo, t.j. z ustavno odločbo. Tega se je bil dolžan zakonodajalec, skupaj z Vlado in ministrstvom, zavedati in ustavno odločbo izvršiti.

    V konkretnem primeru, ko ni večine za sistemsko konceptualno predrugačitev, gre pa za zamudo roka za izvršitev ustavne odločb, tedaj niti poslanci SMC, niti ostali poslanci koalicije skupaj z Levico, niti Vlada z ministrstvom, niso imeli polja proste presoje. Temveč so bili dolžni takoj izvršiti ustavno odločbo neposredno – torej ne s poskusom konceptualno sistemske predtrugačitve financiranja ZOFVI, temveč z ustavno uskladitvijo obstoječega sistema financiranja ZOFVI.

  5. G. Perič v svojem prispevku skuša opravičiti glasovanje oziroma odločitev SMC-ja. Menim, da je vsaka polemika glede ZOFVI brezpredmetna. O sami vsebini različnih predlogov se lahko debatira, pogovarja in itd.. Na koncu se je vedno potrebno odločiti in glasovati. Poslanci SMC-ja ste s svojim vzdržanjem pri glasovanju omogočili sprejetje zakona kljub glasnemu govorenju, kako se mora ustavo spoštovati. Zato g. Perič lahko razlagate politično logiko, pomembno je kako se glasuje in SMC vedno naredi vse, da se levi vladi ne skrivi las, pa čeprav vedoč, da se s takimi odločitvami krši ustava. To ni samo neumno ampak za celotno družbo in državo škodljivo. Cilj, samo, da ostanete čim dalj na oblasti pa naj stane kar in kolikor hoče. Žal, ampak s takimi odločitvami, ki nimajo vrednostnih osnov boste izginili iz političnega prizorišča.

    • Najprej se informiraj, preden na podlagi zgresenih informacij podajas neke sklepe in sodbe ( pridevnika nisem iz vljudnosti uporabil, ceprav me je srbelo). Vzdrzani glasovi SMC so ne omogocili, ampak onemogocili sprejetje Pikalove novele zakona. Novela v drzavnem zboru skratka po vetu drzavnega sveta, vsa cast njihovi trenutni vecini, ni sla skozi. Predvsem zaradi vzdrzanih glasov SMCja.

      • Pri prvem glasovanju v državnem zboru so poslanci SMC-ja z neglasovanjem omogočili sprejetje zakona, če bi bili proti bi zakon padel. Res pa je, da je po vetu v DS zakon padel. Vzdržan glas pri prvem glasovanju ima drugače pomen kot pri drugem glasovanju. Vseskozi so namreč poslanci SMC-ja trdili, da ne podpirajo protiustavnega zakona zato smo upravičeno pričakovali, da bodo odkrito proti, še posebej, ker se imajo za etično stranko, ki baje spoštuje zakone in ustavo. P. S. Pa brez jeze in hvala za vljudnost, ker niste uporabili pridevnika. LP

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite