V naslednjih dneh največja stavka doslej!

0
316
Sindikalni voditelji / Foto: Tomi Lombar
Sindikalni voditelji / Foto: Tomi Lombar

Stavka v javnem sektorju, imenujejo jo opozorilna, se bo nadaljevala tudi v tednu, ki je pred nami. Prvi jo bodo 12. februarja izvedli policisti, naslednji dan bodo stavkali zaposleni v zdravstveni negi,  zdravstvu in socialnem varstvu.  14. februarja pa bodo stavkali zaposleni v vzgoj, izobraževanju, znanosti in kulturi.

V Sloveniji poteka stavka, v kateri je v začetni fazi sodelovalo vsaj 30 tisoč udeležencev. Ti so uradniki in drugi zaposleni v javni in državni upravi, pretežno z nizkimi plačami, zoper katere protestirajo v tem novem stavkovnem gibanju. Seveda pa ima tudi ta stavka, ki se bo z drugimi udeleženci nadaljevala do konca februarja, socialna in politična obeležja. Predvsem izraža ogorčenje in protest gmotno najbolj ogroženih ljudi oziroma slojev zaradi slabih razmer in stanja v Sloveniji. Vendar o omenjenih razsežnostih in značaju stavke sindikalni vrhovi in vladni pogajalci molčijo, morda zato, ker so skoraj vsi politično in po ideologiji levo usmerjeni in se zaradi tega trudijo, da bi se stavka, ki jo označujejo za največjo doslej v Sloveniji, končala s kompromisom. Zanj si, denimo, prizadevata tudi Branimir Štrukelj, eden najbolj znanih in dobro plačanih sindikalnih voditeljev v Sloveniji, in Lidija Jerkič, nova predsednica največje sindikalne centrale, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Tudi ona se trudi za dosego sporazuma med stavkajočimi sindikati t. i. javnega sektorja in oblastniki, čeprav sindikate prepričuje o podpori njihovim zahtevam. Poudarila je namreč, “da so sindikati včeraj prosili, naj se jim vrne, kar jim je bilo odvzeto med krizo, zdaj to zahtevajo, jutri pa si bodo sami vzeli, kar jim je bilo odvzeto”. Z množičnim odzivom na stavko in s podporo drugih delov javnosti je očitno tudi sindikalnim voditeljem duh ušel iz steklenice. Vlada je z ločenimi sporazumi že izpolnila plačne zahteve zdravnikov, poklicnih gasilcev, direktorjev in ravnateljev državnih zavodov. Zdaj pa drugi zaposleni v javnem sektorju zahtevajo, da tudi njim, ne samo eliti, vlada zagotovi višje plače. Znova naj se vzpostavi enoten plačni sistem in zagotovijo pravilna razmerja med plačami v raznih poklicih in dejavnostih. Predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov, Fides, dr. Konrad Kuštrin, je kritikom ločenega dogovarjanja z nekaterimi sindikati dejal, “da je zdravniški poklic edini, ki je za svojo napako kazensko odgovoren”. Toda zanikali so ga z navedbo, da so kazensko odgovorni tudi učitelji in profesorji v šolah in drugih izobraževalnih ustanovah.

Stavka v javnem sektorju, imenujejo jo opozorilna, se bo nadaljevala tudi v tednu, ki je pred nami. Prvi jo bodo 12. februarja izvedli policisti, naslednjega dne, 13.februarja, bodo stavkali zaposleni v zdravstveni negi in tisti, ki delajo v zdravstvu in socialnem varstvu. Slednjič pa je za 14. februar predvidena stavka članov zelo vplivnega Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. V vladi so domnevno izračunali, da sindikati celotnega javnega sektorja zahtevajo po-višanje plač za skupaj kar skoraj milijardo evrov. Ta znesek je zanjo nesprejemljiv, sicer pa naj bi bile stavke interesne in zato jih vlada nebo plačala. Že od 30. novembra lanskega leta stavkajo tudi agenti Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, SOVA, čeprav jim to zakon prepoveduje. Časnikarji na RTV Slovenija pa so stavkali tudi, tako so sporočili, “z neko vrsto bojkotom političnih funkcionarjev”.

Pomenljivo je, da med sedanjim stavkovnim valom obe strani, torej sindikati in vlada, ne omenjata, da je v slovenski javni oziroma državni upravi kar okoli 30 tisoč uradnikov in drugih uslužbencev preveč. Vsak dan zaposlijo 7 novih. Skupaj pa je v celotnem javnem sektorju zdaj zaposlenih nad 170 tisoč uradnikov in drugih uslužbencev. Toliko jih še nikoli ni bilo. Naraščajo mnenja, da tudi sedanja vlada namerno zaposluje nove uslužbence, da bi s tem pridobili zanesljive nove volivce, ki bi glasovali za njej všečne politične stranke ali kandidate, predvidene za razne funkcije. V sedanji stavki le bežno omenjajo, da je veliko ljudi z nizkimi plačami zaposlenih tudi v gospodarstvu, čeprav samo v gospodarstvu ustvarjajo novo vrednost. Letos naj bi gospodarska rast v Sloveniji znašala okoli 4 odstotke. V časniku Delo je pomenljivo mnenje o sedanji stavki podal Jožef Praprotnik z Jesenic. Po njegovem “v svetu ni države, ki bi normalno delovala ob dejstvu, da bi jo od rojstva pa do danes neovirano ropali. Mora se poznati 25 let neoviranega plenjenja. Sindikati so v četrtstoletni zamudi, saj bi bilo prav, ko bi začeli s stavkami ob začetkih ropanja v državi, nekako leta 1992. Uperiti bi jih morali proti pravosodju, tožilcem in sodnikom, ki so tajkunizaciji Slovenije dali prosto pot”.

Vir: Novi Glas, 1. 2. 2018, stran 13, avtor: Marijan Drobež

Prijava

Za komentiranje se prijavite