V medijih zavreči očitno pristranskost

104
228

casopisiJutranje vesti Slovencev ne pospremijo optimistično v nov dan priložnosti, ampak jih zamorijo. Svet je videti neprijazen, celo sovražen, nelogičen, dogodki nerazumljivi in zapleteni (nekaterim novinarjem primanjkuje tudi znanja), življenje vnaprej določeno in brez pravih priložnosti.

Poslušalci, ki se oglašajo v živo v radijsko anketo, skozi zobe iztisnejo svojo frustracijo, pogosto kar v isti sapi dodajo pozdrav (»Takojazmislimhvalalepainnasvidenje …«) in naglo odložijo slušalko, še preden voditelj oddaje uspe karkoli reči, kakor da bi želeli pobegniti pred nevarnostjo nadaljnjega dialoga ali prepoznave, ter se, zadovoljni, da so uspeli povedati, »kar jim gre«, ali zaripli zaradi neizživetosti, prepustijo varnosti domačih štirih sten. Od kod ta frustracija, ta strah, ta neizživetost pri Slovencih?

Kaj pa nestrpnost in celo sovražnost v komentarjih člankov na spletnih medijih? Ali se ne zdi, da bi v kriznih razmerah – kakor so bile za narod krizne razmere med drugo svetovno vojno – takšna nestrpnost in sovražnost lahko kdaj spet prerasli v medsebojno nasilje?

Mediji so ogledalo stanja v slovenski družbi – a sami svoje podobe v ogledalu ne opazijo.

Komentarji in celo to, kar naj bi bili faktografski prispevki novinarjev, se pogosto zde le pokazatelji, kam bi želele politične, gospodarske ali ideološke interesne skupine usmeriti javno mnenje, ne pa vir informacij in pomoč pri oblikovanju lastnega mnenja. Celo novi mediji, katerih nastanek je bil argumentiran s pristranskostjo velikih medijev s koreninami v prejšnjem političnem sistemu, se prepuščajo ceneni kritiki ene politične opcije in odsotnosti kritične refleksije druge politične opcije.

Prispevki o političnem dogajanju so postali nekakšna politična pornografija, ki z resničnim kritičnim vrednotenjem političnega dogajanja nima veliko skupnega. Zdi se, da medijev ne zanima resnična vsebina, argumenti, ampak da bijejo nekakšen boj s politiki. Slovenski bralci po tisku segajo, ker morajo, ali zato, ker pričakujejo, da bodo našli v tisku mnenja, ki bodo potrdila »pravilnost« njihovih lastnih mnenj; ne zato, da bi si mnenje oblikovali. Zdi se, da je skoraj edino, kar v medijih ostaja novinarsko profesionalno, šport (in vreme). Ni čudno, da športnikov v Sloveniji ne kujemo v zvezde le zaradi športnih uspehov, temveč jih ima ljudski glas tudi za menda edine prave »diplomate«, »ambasadorje« Slovenije. (Še eno področje, kjer pozabljamo, da smo država, in da ima prava država tudi prave diplomate.)

Tudi novinarska avtonomnost ni več razumljena kot polna svoboda do samostojnega in profesionalnega iskanja vseh obrazov resnice; v kolikor mnogi novinarji niso postali odkriti glasniki takšnih in drugačnih interesov, so mnogi med njimi postali sami sebi namen, visoki svečeniki, oddaljeni od »vernih« bralcev.

Vsebino medijev prerašča »infotainment«. Ta se sicer polašča tudi medijskega prostora v uveljavljenih demokracijah, kjer pa so dolga desetletja resnično svobodnega novinarstva vendarle pustila tudi še prostor za visoko profesionalno in dejansko neodvisno novinarstvo.

V preteklosti so v medijih izstopali bodisi spretni »samocenzuristi« ali pa odkriti propagandisti, ne pa resnično svobodni novinarji. Brez priznanja, da je tako bilo, ni moč doseči nove kakovosti, saj zanikanje omejitev novinarske svobode v preteklosti pomeni, da v novih časih ni potrebno veliko spremeniti. Ali je novinar v nedemokratičnem sistemu sploh lahko zares novinar v profesionalnem pomenu besede? Saj vendar po definiciji nedemokratičnega sistema vse resnice ne more ali celo ne sme iskati, kaj šele zapisati.

Danes imamo kakovostno in sodobno tehnično medijsko infrastrukturo, a vsebinsko precej skromne medije, polne bizarnosti in cenenosti ali celo odkrite pristranskosti, z malo želje po odličnosti in poglabljanju; slovenski mediji neprijetno vznemirjajo in razdvajajo; kraljujeta črna kronika in poceni seksualnost; komentarji so odprti za sovražni govor.

Mediji in njihovi lastniki še niso brezkompromisni iskalci in nepristranski prikazovalci resnice ter transparentni oblikovalci mnenj. Poskusi ustanovitve novih časnikov so neslavno propadli, zlasti zaradi financ in oglaševalskega lobija.Je še kje letni nacionalni zbor oglaševalske industrije tako kot pri nas razglašen za tako rekoč dogodek širšega družbenega pomena, ki tudi sam potrebuje oglaševanje? In morda bi lahko kakšno rekli še o oglaševalskem onesnaževanju Slovenije, ki v nasprotju s »svetlobnim onesnaževanjem« osvetljenih cerkva in cerkvic, zares kazi njeno urbano in podeželsko krajino. Lažnivi okras (nedokončane) tranzicije med razkošnimi nakupovalnimi centri – katedralami duha našega časa …

Pripis uredništva: razmišljanje je avtor objavil v knjižici Dežela priložnosti, s podnaslovom Kaj je narobe v Sloveniji in kako jo pozdraviti?, ki je izšla pri Založbi Družina.


104 KOMENTARJI

  1. “Ali se ne zdi, da bi v kriznih razmerah – kakor so bile za narod krizne razmere med drugo svetovno vojno – takšna nestrpnost in sovražnost lahko kdaj spet prerasli v medsebojno nasilje?”
    Seveda lahko, samo še kaka Katoliška akcija manjka. Antikomunistične gonje je na strani cerkvenih krogov toliko kot med dvema vojnama, komunistov pa je sedaj v Sloveniji še manj kot jih je bilo takrat.

    K sreči je uspeh tega prizadevanja odložil moralni in finančni krah cerkve.

    • Tone, kaj se lažeš. Komunistov in njihovih podpornikov je več, kot jih je bilo ob koncu komunizma.

        • Komunisti so tisti, ki zagovarjajo komunizem, pa ne flancaj o tem, da teh ni. Kar poglej, kako so ponosno peli internacionalo 27. aprila. Ogromno jih je.

          Tako, da komunisti niso vsi tisti, ki mi niso po godu, jih je pa ogromno. Zato sprenevedanje, da jih ni, ne deluje.

        • Strogo vzeto so komunisti samo člani komunistične stranke. Teh pa v Sloveniji praktično ni. Lahko se tudi samo zavzemajo za proletarsko revolucijo – tudi teh ni videti, pa se bodo kmalu pojavili, če bo šlo tako naprej. Pa ne v Sloveniji, ampak v zahodni Evropi ali Ameriki. Za socialno državo pa se zavzemajo tudi globoko verni krščanski socialisti.
          Internacionalo – himno izkoriščanega delavstva pa so lahko peli kar ti delavci sami ali pa študentje, ki slutijo, kaj jih čaka.

          • Jaz pa ne govorim o strogi vzetoti, ampak uporabljam izraz, ki označuje vse, ki se jim toži po prejšnjem totalitarnem režimu, po vseh, ki pojejo internacionalo na stadionu, ki bi radi uvajali levičarsko diktaturo.

            V zahodni Evropi in ZDA komunajzerji že dolgo časa napovedujete revolucijo, ampak sesul se je komunizem, kapitalizem pa še kar uspeva.

            In ne skrivaj se za zavzemanjem za socialno državo, kajti komunajzerji se zavzemate predvsem za diktaturo vaših in enoumje.

            Drugače pa socialna drava itak ne deluje.

            Izkorišanje je pa mogoče le v komunizmu in ostalih socialističnih režimih, v svobodnem kapitalizmu pa ne, saj te nihče ne more prisiliti, da delaš za nekoga.

          • Usmiljeni in ljubeči krščanar Alojz, beda jih lahko prisili v to. Tisoči in milijoni ljudi so vsakdan v takem položaju.
            Alojz, kot človek nisi vreden niti plunka v pokvarjeni obraz.

          • Nobenega izkoriščanja ni v kašpitalizmu. Nihče ni nikogar silil v zadolževanje.

            Tone, kot človek nisi vreden niti pljunka v pokvarjeni obraz.

            Tone, ti kar laži kar naprej, ampak v kapitalizmu te nihče ne more prisiliti, da si suženj komur koli.

          • In še to. Očitno nimaš argumentov, zato znaš pa le obsojati tiste, ki ne razmišljamo po komunajzersko.

          • “v kapitalizmu te nihče ne more prisiliti, da si suženj komur koli.” Alojz, to pojdi razlagat zasužnjenim prostitutkam, gradbenim delavcem, beračem, ki jih vidiš klečati na ulicah in tako v nedogled. Človeka se da s prevaro zvabiti v situacijo, v kateri postane nemočen. In to počne sodobni kapitalizem. Ker tega nočeš videti, sem rekel, da ne zaslužiš niti pljunka v obraz.
            Ti v svoji pokvarjeni glavi seveda misliš, da jaz to govorim samo zato, da bi povzdignil komunizem. Ne, ampak zato, ker sem humanist, kar ti zagotovo nisi. Za komunizem pa mi dol visi.

  2. “saj zanikanje omejitev novinarske svobode v preteklosti pomeni, da v novih časih ni potrebno veliko spremeniti.”

    Vendarle je zanimivo to: bolj ko se odmikamo od tiste prereklosti, bolj je novinarstvo nesvobodno. Ali sta Reporter in Demokracija tudi v primežu te preteklosti? Nedvomno, saj nista z bsedico obravnavala tajkunizacije mariborske nadškofije, itd.

    Danes so zatiralci medijske nesvobode situirani na politični desnici, ne levici.

  3. Vse je črno, nikjer pa ni več:
    – Lade Zei, da bi poslušalce pozdravljala z: Dobro jutro revščina! Dober dan, žalost!
    – Vstajniki so na dopustu.
    – Forum 571 je na dopustu.
    – Semolič je izgubil rdečo beretko, s katero bi lahko svojo faco nastavljal pred kamere(Češ, zdaj je pa zares tega zadosti!) .

    In še marsičesa ni, kar je bilo ob vseh pomladnih vladah (oziroma je bolj po njih dišalo, saj nikoli niso imele v oblasti podsistemov).

    Lipe cvatu, sve je isto ko i lani …? Ni isto ko i lani … Nikoli ni bilo isto.

  4. Sam imam občutek, da so vodilni mediji naklonjeni levici oz. levičarskemu svetovnemu nazoru. Da se stvar razjasni, bi bilo treba enkrat za vselej zadevo objektivno preveriti in kvantificirati. Mislite, da bi se dalo? Kako?

      • “utrditev nacionalne ekonomije v spornem obdobju diktature Augusta Pinocheta.”
        Pod Titotom, Stalinom in Hitlerjem so tudi vsi delali, če ne drugje pa v taboriščih.

        • Za odgovorno demokracijo pa je značilno, da pomaga tistim, ki trenutno niso zaposleni ali se sami ne morejo preživljati.

          Na stališča kot jih zagovarja ta Kaiser, bi morali prvi skočiti kristjani, ki se jih na tem portalu kar tre. Pa nič!

          • Ne, ampak zradi neoliberalne demokracije.
            Ta bi tiste, ki so obubožali zaradi casino podjetništva, pustila pocrkat.

          • Predimenzioniran javni sektor ter nasploh preradodarna država (pri nas v veliki meri izrabljena), pajdaški krediti in odkup podjetij brez lastnih sredstev pa res nimajo nič z neoliberalizmom.

          • Pajdaške kredite, odkupe podjetij brez lastnih sredstev in podobne mahinacije so levi ekonomisti z Mencingerjem na čelu že leta obsojali, pa so jih kreativni ekonomisti zasmehovali. To je potopilo tudi druge države in tudi mariborsko škofijo. Denar ne pozna ne levice ne desnice.
            Č ne bi bilo te neoliberalne ekonomske ideologuje, ki je le filozofija grabeža, javni sektor ne bi bil predimenzioniran in država ne preradodarna. To so neoliberalistične floskule.

          • Pajdaški krediti so možni le, če imaš veze na banki. V privatni banki, kjer nekdo razpolaga s privatnimi-svojimi sredstvi, nihče ni tako nor, da bo dal kredit na lepe oči. Ni pa tako v državnih bankah, kjer ljudje ne razpolagajo z lastnimi sredstvi, in zato do tega tudi nimajo ustreznega odnosa. Vzorčen primer za to so slovenske banke. In banke, ki so v državni lasti, nikakor ne spadajo v neoliberalno paradigmo, ampak v levičarsko-socialistično.

          • Zdi se mi smešno, da omenjaš Mencingerja. Ni bil ravno on tisti, ki je dotedanjim “rdečim direktorjem” omogočil odkup in vodstvo podjetij po smešno nizkih cenah, ter nasprotoval privatizaciji po normalnih tržnih principih, s čimer je omogočil dotedanji eliti, da ostane še naprej v sedlu, in je tako položil temeljni kamen za pajdaški kapitalizem?

          • 1. Zadnjih 100 let so se banke v državni lasti povsod po Evropi kar dobro odnesle.

            2. Zaradi Mencingerja se je ropanje nacionalnega premoženja pričelo nekoliko pozneje kot drugod. Zato smo sedaj v zaostanku. Sicer pa je itak mral odstopit.

          • Razni enroni in banke, ki so spravile na boben tisoče američanov, so bile kar lepo privatne.

            Vaše gledanje je staromodno. Dandanes si bankirji, privatni ali državni, zaračunavajo nagrade celo za izgube.

          • Snops, verjemi mi, da če bi znali kristjani bolj prisluhniti Mencingerju, bi nam bila prihranjena marsikatera bolečina.
            Cerkev bi se morala znova vrniti k izročilu Kreka in Gosarja, vendar ne brez obsodbe neoliberalizma, ki je med katoliške intelektualce prišel skozi stranska vrata v obliki nekakšnega “klasičnega liberalizma”, ki ni nič drugega kot ideološka platforma kapitalizma. In to je trojanski konj,ki ga je treba odstraniti.

          • @Tone
            1. Neizpodbitno dejstvo je, da če bi naše banke bile v privatni lasti, danes ne bi imeli takšne bančne luknje, saj so ga v veliki meri pomagali ustvariti pajdaški krediti.

            2. Na Ekonomski fakulteti so pokazali, da podjetja v privatni lasti poslujejo boljše, imajo večjo produktivnost itn.

            3. Kot zanimivost še članek iz Financ, kjer pišejo o tem, da “povprečno podjetje z večinskim tujim lastnikom pri nas v primerjavi s podjetjem v domači lasti zaposluje več delavcev in jih plačuje dvakrat bolje.”

          • @Tone
            “Razni enroni in banke, ki so spravile na boben tisoče američanov, so bile kar lepo privatne.”

            Tako je na tem svetu, podjetja se ustvarjajo in propadajo.

          • Snops, o tisočih opeharjenih varčevalcih in kreditojemalcih, medtem, ko so bančni uradniki postali milijonarji, pa nič?

          • Še eno dejstvo bom natrosil. Češka nas bo letos prehitela po ekonomskem razvoju/BDP na prebivalca, pa čeprav so v izhodišču imeli 60 % manjši BDP na prebivalca kot Slovenija. Kmalu ji bodo sledile še druge države kot so Slovaška, Poljska itn. Večina priznanih ekonomistov – domačih in tujih vzroke vidijo v večji odprtosti Češke za tuj kapital (priatizacija ima pri tem seveda levji delež). Prav tako, če poslušamo tuje in priznane domače ekonomiste, vsi po vrsti navajajo enega od glavnih težav v Sloveniji neizpeljano privatizacijo. Tako da, Mencinger, hvala, ampak ne hvala!

          • @Tone
            “Snops, o tisočih opeharjenih varčevalcih in kreditojemalcih, medtem, ko so bančni uradniki postali milijonarji, pa nič?”

            Ni mi ravno jasno, kaj hočeš od mene. Propadajo tako državna kot privatna podjetja. Vsak se sam odloči kam bo vložil denar. In vsak normalen človek se more zavedati, da lahko ves vložen denar izgubi (in zato seveda ni ravno najbolj modro vložiti vsega denarja na eno podjetje, ampak ga je treba “razpršiti”).

          • Komunajzerji bi zelo radi videli, da bi kristjani podprli vas.

            In vas grozno boli, ker vas ne. In prav je, da vas ne, saj delate samo škodo. Svobodni trg pa res ni v ničemer v nasprotju s krščanstvom.

          • Tipično komunajzersko.

            Za vse je kriv fiktivni neoliberalizem, kamor stlačite vse, kar je slabo, pa, čeprav je to socialističen ukrep.

          • Tovariš Tone, nehaj lagati in pripisovati Mencingerju nekaj, kar ni res.

            Mencinger je že pri uvedbi certifikatov zagovarjal uvedbo tajkunstva tako, da je zagovarjal, da bi morali rdečim direktorjem kar podariti podjetja – navadni državljani pa ne bi imeli ničesar.

            In potem še izjavljaš neumnosti, da je predimenzionirana država rezultat nekega fiktivnega neoliberalizma.

            Predimenzionirana država je socializem.

            Zaradi Mencingerja se je rop sploh začel, v državah, kjer so sprejeli kapistalistična načela, tega ni bilo.

          • Sandi, raje se ne smeši s takimi neumnostmi, ko hvališ očeta nacional-socializma, ki nam je prinesel toliko škode.

            Ti si želiš še naprej oblast komunajzerjev in socializem, zato pa krivično obsojaš kapitalizem, ki je najboljše, kar je človeštvo izumilo.

          • Kar se tiče Toneta, je pa to običajna manipulacija socialistov.

            Posamezne pomanjkljivosti in napake v svobodnem kapitalizmu zlorablja za napadanje le-tega in promoviranje največjega zla, komunizma.

            Dejstvo je, da idealnega sistema ni, je pa svobodni kapitalizem daleč najboljše, kar imamo – čeprav ni popoln.

  5. Gremo naprej: po večini medijev je zadnjič bila objavljena novica, da Akrapovič zaradi dviga davkov umika investicijo v Črnomlju. Zakaj ta novica ni bila objavljena na rtv? Stvar nazorno prikazuje učinke dviga DDV na gospodarstvo, pa še 100 ljudi bo brez dela. Ali je to tako nepomembna novica, da ni vredna objave?

  6. Danes zjutraj me je pri prvih poročilih zbudil novinar na Ognjišču: “Čaka nas bogat teden.”
    Sicer je mislil na Veliki šmaren. Je pa pozitivna misel dvignila duha. Hvala.

  7. Gospod Leon Marc,
    kakorkoli bi “uravnotežili” medije, vam tako ali tako ne bi bilo všeč, če ne bi pisali tako kot vi hočete. Ne glede na resnico ali pravico. Zato tako jamranje o “uravnoteženosti ” ni drugega, kot iskanje poti do trobila,s katerim bi prisilili druge, da vas morajo poslušati ali brati. No, na vašo žalost, se vam bo kaj takega težko uresničilo, zato je najbolje, da nehate sanjariti o tem, kako bo desetina prebivalcev slovenije diktirala drugim, kako morajo misliti. Vso to sanjarjenje o uravnoteženju medijev ni nič drugega kot tipična kalimerovščina janševikov, ki krivdo za svoj neuspeh vedno valijo na tiste, ki jim nastavijo ogledalo. Kar kaže tudi na nedoraslost pripadnikov te politične opcije.
    Mediji v Sloveniji niso idealni, so pa razmeroma primerljivi z zahodno Evropo. Uspešnost medijev se uravnava s trgom. Če ljudje ne bi bili zadovoljni z dnevnimi časopisi, jih ne bi kupovali. Ker pa so še vedno sorazmerno kakovostni, so tudi tržno uspešni, čeprav ne toliko kot nekdaj.
    Me pa kot katoličana zelo moti neuravnoteženost verskega tednika Družina, ki je izrazito desno pristranski, čeprav bi morala biti Cerkev nevtralna do političnih nazorov. Tako pa vse tiste katoličane, ki ne spadamo v nazorski tabor desnice, potiska v podrejen in drugorazreden položaj. Dejansko je to neke vrste nasilje nad tistimi, ki mislimo drugače. Očitno se bo moral tudi levi del katoličanov organizirati in ustanoviti svoj tednik.

    • Berem: “Mediji v Sloveniji niso idealni, so pa razmeroma primerljivi z zahodno Evropo.”

      Gospod Sandi, lahko navedete en desničarski dnevnik?

    • Sandi, ti imaš tako oprane možgane, da ne moreš brez janševikov.

      Seveda zato nočeš videti nenormalne levičarske pristranskosti večine medijev.

      Mediji v Sloveniji nikakor niso primerljivi z zahodno Evropo, so preveč levičarski in pristranski.

      Nasilje med drugače mislečimi izvajate levaki, potem pa kot nasilje proglašate drugačno mnenje.

      Pa se dajte levaki organizirati in ustanovite še svoj n-ti tednik, zakaj tega ne naredite.

  8. Nihče ne želi drugim narekovati, kako naj mislijo. Problem je le, ker je večina slovenskih časopisov (in tudi drugih medijev) precej dolgočasnih, saj so izjemno predvidljivi in niti ne dopuščajo različnosti mnenj, dostikrat pa tudi očitno navijajo.
    Zelo malo tudi storijo, da bi politikom (in gospodarstvenikom) gledali pod prste, kar je med drugim njihova naloga. In tudi zato že leta trpi slovenska demokracija.
    Gospod Leon Marc pa, si predstavljam, bere časopise v različnih jezikih, in ima s čim primerjati!

    • Če s tem misliš na Reporter in Demokracijo, ti dam prav – ta dva sta zelo predvidljiva in navijaška.

          • Kakor da je važno, kako bi odgovoril. Enim se zdi navijaški, drugim pa ne. In to je vse. To, kar misli Alojz, je samo ena od možnosti, absolutna resnica pa je pri bogu in ne pri Alojzu, kot si sam domišlja.

          • Tone, če si mislil, da boš z napadom name odvrnil pozornost, se motiš.

            Dejstvo je, da se je Sandi – kot vedno v vseh preoblekah – ob neprijetnih vprašanjih potuhnil in ti ga braniš.

          • Alojz, a si ti kak upokojeni pdpolkovnik? Tvoje obzorje se giblje samo med napadom in obrambo. Jaz sem samo povedal svoje mnenje, nikogar nisem napadal. Če vsako mnenje, ki ti ni všče, razumeš kot napad, ti priporočam, da se greš zdravit.

          • Tone, tvoja rovtarska kvazi psihoanaliza ti ne bo pomagala.

            Če boš branil take kljukce, kot je Sandi, se boš kvečjemu osramotil.

            Ti nisi povedal svojega mnenja, si postal bukov advokat Sandija, ker ti gre v nos, da opozarjam na njegove trike in jih razgaljam.

            Komunajzerji ste pa itak poslali “zdraviti” (včasih na Goli otok) vsakega, ki se ni strinjal z vami.

  9. Problem naših medijev je problem našega odnosa do resnice. Še danes se iz praskanja vinjete dela biznis! Še danes nihče (noben medij) ni sposoben ali nehati pisati o tem, ali napisati resnico. Pri tako preprosti stvari mi raje verjamemo v “biznis” in prodajamo razne špohtle za vinjete. Toda to je navadno prevaranstvo. In Slovenija dežela goljufov, ki bi te nalagali za en €. Pa to niti od ciganov ne pričakuješ.
    Seveda, ko se to zavihti skozi vso družbo, prideš do komunistov na oblasti. Za njih so taki goljufivi podložniki raj na zemlji!

    • na srečo smo se vsaj znebili najhujših komunajzarjev, ki so vladali 2004-2008 in eno nato še eno kratko leto

          • In? A ti misliš da je komunizem pokvarjen zato ker je levičarski? Če je nekaj levičarski proizvod je lahko tudi čisto resničen, pravilen, dober. Če je komunistični pa je zelo verjetno lažniv, ker komunizem je zahteval, da je vse drugo zanič, samo komunizem je dober.

      • Enkrat Jansa komunist, drugic njegov antipod – neoliberalec. Idiotskih umotvorov s strani desnicomrznezev nikoli ne zmanjka.

  10. Komunist je beseda, ki v prvi vrsti pomeni pristaša določenega gospodarsko-socialnega nazora.

    Neoliberalec s komunističnimi prijemi? Še en nesmisel. Če slučajno cikaš na domnevno podobnost med Janševim vodenjem in komunističnimi voditelji, je popolnoma neprimerno nekoga primerjati s samodržci, ki so pobili nebroj število “pravih” in domnevnih sovražnikov.

    Drugače pa označevanje totalitarnih voditeljev s komunisti vodi do nesmisla: Hitler je komunist.

    • Se opravičujem, nisem hotel reči da je komunist. Za njih še nisem slišal da bi dali v javnost ponarejene dokumente.
      So pa podobno imeli hirearhičen način vodenja in ostro selekcijo primernih novinarjev za intervjuje.

      • Ja valda, da jim ni bilo treba dajati ponarejenih dokumentov. Komunizem = totalitarizem in ima totalno oblast nad vsako državno inštitucijo in njihova beseda je ZAKON.

        • Pozaprl je vso konkurenco, isto kot ste počeli komunajzerji.

          Zločinec Tito je tudi v Rusiji dal pobiti svoje tovariše (konkurente).

        • Alojz, vedno bolj sumljiv mi postajaš, da nisi morda spreobrnjeni komunist. Kar nekaj značilnosti te izdaja.

          • Hitler ni bil socialist, bil je nacionalsocialist. Socialisti niso nacionalisti. Zato so socialistične stranke legitimne, nacionalsocialistične pa prepovedane.

          • Hitler je bil socialist – saj nacional-socialist vsebuje socialista.

            V Evropi so dovoljene demokratične socialistične in deloma tudi nacionalistične stranke. Prepovedane so tiste, ki, gredo v ekstreme – tudi tiste socialistične, ki zagovarjajo nasilen prihod na oblast in diktaturo.

            Hitler je bil socialist.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite