V Ljubljani jezikoslovcu Toporišiču postavili obeležje

2
295
Spominsko obeležje slovenskemu jezikoslovcu akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču

V parku za stavbo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, na Foersterjevem vrtu, je župan Občine Brežice Ivan Molan skupaj z ljubljanskim županom odkril spomenik, posvečen slovenskemu jezikoslovcu akademiku prof. dr. Jožetu Toporišiču.

Odkrito obeležje simbolizira list papirja oziroma odprto knjigo, avtorja Primož Novak in Nika Oblak pa sta ga poklonila tako akademiku Toporišiču kot slovenščini.

S tem se je uresničila želja tako vaščanov Mosteca kot programskega odbora Toporišičevo leto, ki sta si vseskozi prizadevala za postavitev primernega obeležja velikemu jezikoslovcu v Ljubljani, kjer je raziskoval slovenski jezik.

Dogodka so se udeležili člani družine in Toporišičevi sorodniki, vaščani iz Mosteca ter številni predstavniki institucij, ki so se vključile v aktivnosti programskega odbora Toporišičevo leto.

Župan Občine Brežice Ivan Molan

Na slovesnosti je o akademiku prof. dr Toporišič spregovoril župan Ivan Molan. Po njegovih besedah je s svojimi dosežki dokazal, kaj vse lahko doseže človek s trdim delom, predanostjo in znanjem. Zbrane je brežiški župan nagovoril v imenu programskega odbora Toporišičevo leto, ki ga občina Brežice podpira od samega začetka. Jedro odbora sestavljajo predstavniki vasi Mostec oz. Civilne pobude v spomin dr. Jožetu Toporišiču Mostec, Posavski muzej Brežice in Knjižnica Brežice. Odbor je v gibanje povezal številne institucije ter skupno izvedel več kot 40 aktivnosti, namenjenih ohranjanju spomina na velikega jezikoslovca.

Vir: Knjižnica Brežice

2 KOMENTARJI

  1. A to je tisti, ki ima največ zaslug, da je slovenščina najtežji tuji jezik pri šolajoči mladini?

  2. Po mnenju dr. Marka Jesenška s Filozofske faultete Univerze v Mariboru za SAZU je meddrugim pokojni dr. Toporišič do junija 1957 spisal obsežno oceno Slovenske slovnice, ki pri nas nekaj desetletij ni izšla, ker naj bi Toporišič z več kot 40 stranmi kritičnega razmišljanja spravil ob ves ugled slovensko knjižno jezikoslovje. Nadalje, v slovensko jezikoslovno vedo naj bi uvedel natančno jezikoslovje. Prepoznan naj bi bil za znanstvenika, ki je celostno obvladal vsa raziskovalna področja slovenskega jezika. In, nenazadnje, naj bi celostno obvladal vsa raziskovalna področja slovenskega jezika.

    Glede političnih pritiskov na pokojnega pa po mnenju sina Tomaža Toporišiča oče:

    »Ni hotel vstopiti v komunistično partijo. Druga težava so bili njegovi nasprotniki, npr. Josip Vidmar, zaradi katerega po lastnem prepričanju dolgo ni bil sprejet v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Profesor Orešnik je ob njegovi smrti to krivico tudi javno izpostavil. Tako kot je bilo nenavadno, da nikoli ni postal častni profesor Filozofske fakultete. To je bilo najbrž vse povezano z njegovim delom, radikalnostjo, spremembami, vztrajnostjo in vztrajanjem pri svojih rešitvah in
    argumentacijah. In to, da so njegovi SKJ (Slovenski knjižni jezik) 1 do 4 pomenili uvedbo povsem novega razumevanja jezika, hkrati pa še popolnoma nove srednješolske učbenike. Verjetno so bili zaradi tega odpori na različnih nivojih. Peter Kolšek je napisal super komentar, da je očitno delu partije prišlo prav,
    da dobi nekoga, ki bo reformiral slovensko slovnico in hkrati ponagajal konservativcem. Zato ga je pomemben del politično-kulturne nomenklature podpiral. Brez dvoma so vedeli, da bo njegova slovnica prelom s tradicijo.«

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite