V zvezi z aktualnim cepljenjem, ki sedaj tudi v najbolj demokratičnih državah postaja obvezno, pri nas napadajo drugače misleče in vlado. Naj spomnim, da v komunizmu nihče niti pomisliti ni smel, da se ne bi cepil.
Če Srbi ne priznajo holokavsta Srebrnice, potem tudi naši komunisti ne bodo nikoli priznali komunističnega holokavsta nad Slovenci
Holokavst je grška beseda, ki pomeni obredno ubijanje. Hitler je holokavst uporabil za iztrebitev Judov. Po domače: »Pobijmo druge, da bomo samo mi!« Ali je pomenil za naš komunizem holokavst, ko so pobili sto tisoč Slovencev? Da, to se je dogajalo že med NOB in še zlasti potem v zlati svobodi, ko se je obenem rajalo in klalo. Besedno zvezo zlata svoboda pa povzemam iz svoje osnovne šole, ko smo se učili prepevati novo partizansko pesem – Svoboda je zlata.
Postkomunisti so ohranili prvorazrednost in s pomočjo kraje (zaplemb) pri nas postali kapitalisti – tajkuni in se izneverili komunistični revščini ter kot novopečeni milijonarji milijone skrili po svetu, namesto da bi investirali doma.
In naslonimo se še na dejstva iz komunistične filozofije – na Nietzscheja: »Boga ni, vse je dovoljeno!« Črna knjiga komunizma pripoveduje o SZ v času elektrifikacije ruskih vasi, ko je Lenin znal ošvrkniti vernike pri molitvi: »… prekinil jih je pri molitvi z besedo – bog je elektrika, in pokazal na luč.«
Napadajo drugače misleče in vlado, v komunizmu pa nihče niti pomisliti ni smel, da se ne bi cepil
V času svinčenih let, katere sem preživel doma na kmetiji (jemanje gruntov, KOZ – kolhozi, obveza, napoved skupnih kotlov …), je bilo tudi slišati domislico: »Vse, kar je, naše je!« Moram reči, da me ta misel spreletava še danes, ko poslušam poslance levice in berem režimske medije. Vem tudi za vse kikse komunistične zagnanosti in eksperimentiranja. Tako tudi danes postkomunisti napadajo drugače misleče in vlado, čeravno se danes v državi stalno nekaj gradi.
Vlada je boljša, kot so bile vse levičarske v 23 letnih podaljšanja komunizma. Vsi, ki hočejo delati, imajo delo in prav vse se dobi za denar. Na vseh koncih Slovenije se dela, gradi in premika. Plače in pokojnine rastejo, čeprav v razmerah epidemije.
Rad bi dodal nekaj v zvezi z aktualnim cepljenjem, ki sedaj tudi v najbolj demokratičnih državah postaja obvezno. Sem bil tudi generacijsko (kolikor se je pač takrat cepilo) cepljen proti vsem nalezljivim boleznim, ki so nas takrat ogrožale, in to brez kakšnega koli vprašanja kogar koli (staršev). Tako je bilo v nacifašizmu kot tudi v komunizmu. Nobeden ni smel niti pomisliti, da se ne bi cepil.
Red mora biti!
