Policija kazniva dejanja in njihove storilce odkriva, tožilstvo jih preganja, sodišča pa jim sodijo. Tak je pač vrstni red na tem področju v naši zakonodajo in skoraj ni drugače ni v vseh državah moderne demokracije zahodnega tipa.
Zakaj sem zapisal ta vrstni red? Pravkar sem namreč prebral izjavo Janeza Zemljariča, v kateri nam preko odvetnika sporoča, da ni morilec, da ni naročal umorov in da bo Romana Leljaka tožil. Popolnoma normalna reakcija popolnoma normalnega in povprečnega osumljenca storitve kaznivega dejanja, če je to v Sloveniji sploh še pregonljivo ali pa je že zastaralo, v Avstriji pa seveda ni.
Policija kazniva dejanja in njihove storilce odkriva. Zbrati mora seveda dovolj materialnih in drugih dokazov, ki jim mora posredovati v obliki kazenske ovadbe tožilcem, da bi ti postopek lahko nadaljevali. Osumljenci storitve kaznivih dejanj pač redkokdaj pridejo na policijo in rečejo storil sem to in to kaznivo dejanje.
Več lahko preberete na blogu Vinka Gorenaka.
