Ne vem več kdo izmed politikov, je prvi uporabil besedno zvezo »strici iz ozadja«, zdi pa se mi, da je to bilo v času odhajanja Pahorjeve vlade. Zdi se mi, da ima avtorske pravice nad to besedno zvezo sedanji minister Dejan Židan, čeprav jo je tudi sedanji predsednik države začel kar kmalu uporabljati.
Tudi sam sem to besedno zvezo večkrat uporabil pri pisanju na tem blogu, kot tudi pri razpravah v Državnem zboru. Sam pod tem pojmom prepoznavam točno določeno skupino ljudi, ki pripada nekdanjemu vodstvu komunistične partije, tako na občinskih nivojih, kot na nivoju Slovenije in seveda pomembnemu delu nekdanje politične policije (v nadaljevanju UDBA). Ta skupina ljudi, v Sloveniji vse od njene osamosvojitve do danes, po popolnoma enakih vzorcih upravljanja in odločanja v državi, v seveda spremenjenih političnih okoliščinah, dejansko iz ozadja upravlja in odloča v državi. Pri tem je seveda manj pomembno kdo je predsednik vlade in kdo je predsednik države. Tu in tam se jim za kratek čas »zgodi« kakšna »neljuba napaka« v podobi Janše, morda tudi Pahorja, kar bo pokazal čas, toda v bistvu obvladujejo državo.
O tem kdo je pred osamosvojitvijo Slovenije odločal prav o vsem, najbrž ni več nobenega dvoma. Tisti, ki je bil na oblasti. To je bila komunistična partija. Majda Potrata bi me gotovo popravila in podučila, da je bila to zveza komunistov in da UDBA ni bila UDBA ampak Služba državne varnosti ali SDV. Tudi prav, bistva pa to ne spremeni. Tudi po takratni ustavi je komunistična partija imela edina oblast, druge politične stranke so bile seveda prepovedane. Za to prepoved je v praksi v Sloveniji skrbelo približno 700 do 800 redno zaposlenih v nekdanji UDBI, ter seveda desettisoči njihovih rezervistov in predvsem ovaduhov.
Toda komunisti pravijo, da so leta 1990 »sestopili« z oblasti, kar je seveda čista manipulacija. Resnica je v tem, da so pristali na večstrankarske volitve, ker so to pač morali, pa tudi pogled proti Romuniji in še kam, jim je pognal strah v kosti. Takoj po tem so postali »prenovitelji«. To še največ pove o njihovem bistvu. Točneje bi bilo, če bi si nadeli izraz »prelevitelji«. Kaj pa 700 do 800 zaposlenih v UDBI? Leta 1990 sem že bil svetovalec ministra Igorja Bavčarja in član njegovega kabineta. Še danes se spomnim nekega sestanka na katerem smo govorili o tem, kaj s to službo. Prevladalo je demokratično in nemaščevalno stališče, da službo preoblikujemo v SOVO, da pa tiste, ki se res ne morejo prilagoditi novemu času upokojimo s polno pokojnino. To je bila največja napaka, ki smo jo lahko takrat sploh naredili. To službo bi morali preprosto ukiniti v celoti. Tudi o tem sva modrovala z Igorjem Bavčarjem na tistem znamenitem kosilu v policijski menzi na Kotnikovi 8 v Ljubljani, ki so mi ga leta 2012 tako očitali. Do leta 1998, dokler je veljalo zakonsko določilo o tako ugodnem upokojevanju se je tako upokojilo nekaj manj kot 400 zaposlenih v nekdanji UDBI. Najmlajši upokojenec je bil star 39 let, najmlajša upokojenka pa mislim da dobrih 34 let.
Ti dve strukturi, po večini precej radikalnih političnih levičarjev, po moji oceni še danes tvorita udarno jedro tako imenovanih »stricev iz ozadja«. Njihov »rodovnik« je torej povsem prepoznaven. Obe ti dve strukturi (na občinskih in državnem nivoju vodilni ljudje nekdanje komunistične partije in UDB-ovci, ter njihovi ovaduhi) bi morali, tako kot drugod v vzhodni Evropi, doživeti lustracijo. To pomeni, da bi jim morali za določeno časovno obdobje, prepovedati politično udejstvovanje in zasedbo odgovornih položajev v javnem sektorju, sodstvu in še kje. To se seveda ni zgodilo. Ti ljudje so se »naselili« tako rekoč povsod, kjer je denar, povsod kjer padajo pomembne odločitve. Ti ljudje so na nek način ugrabili državo.
Več lahko preberete na blogu Vinka Gorenaka.
