Gorazd Suhadolnik je za Finance preučil, kako pametne naprave in spletne tehnologije vplivajo na medčloveške odnose. Raziskave ugotavljajo, da se v družinah, v katerih pogosto komunicirajo prek naprav, čutijo manj povezani in imajo pogosteje občutek, da aplikacije in naprave zadovoljujejo večino njihovih potreb. Več kot polovica odraslih Britancev s svojo družino in prijatelji komunicira le še prek kratkih sporočil.
“Motnje, ki jih prinašata komunikacijska tehnologija in razpršena pozornost, ki narekuje večopravilnost, lahko ustvarjajo in krepijo težave v odnosu: izgubo zaupanja, pojav negativne klime, izmikanje, vse večja razdalja med partnerji in poslabšanje čustvene podpore,” ugotavlja avtor prispevka. Za pretirano uporabo digitalne tehnologije, ki spremeni odnose do bližnjih in sebe, se je v zadnjih letih uveljavil izraz internetna demenca.
Ni pa skrb za uravnoteženo rabo spleta omejena le na starševsko vlogo, marveč se pastmi spleta, kot so varnost, nadlegovanje in zasebnost, pospešeno ukvarjajo tudi pisci zakonov. Kljub pestri ponudbi komercialnih orodij noben tehnološki pripomoček ne more nadomestiti vloge samih staršev. Trg aplikacij za starševski nadzor sicer zaznamuje pestra ponudba. Miha Kramli, strokovnjak za nekemične odvisnosti, uporabi tovrstnih aplikacij načeloma nasprotuje, saj zdrave ljudi poneumljajo in napeljujejo k izgubi stika z lastnimi potrebami.
Obstajajo tudi aplikacije, s katerimi lahko nadzorujemo lokacijo, klicane številke, vsebino kratkih sporočili in katere aplikacije oseba uporablja. Vse to ponuja aplikacija mSpy, ki poziva: “Ko sumite, da vam partner ni zvest, je najboljša rešitev vohunjenje prek njegovega mobilnega telefona.” Terapevti nasprotno poudarjajo, da je osnova partnerskega odnosa prav zaupanje. Precej razširjena je tudi uporaba Tinderja, mobilnega portala za “instantna spolna srečanja”, ki ima petdeset milijonov aktivnih uporabnikov.
So pa lahko na videz nedolžna družabna omrežja, kot je Facebook, še kako tvegana. Tako naj bi bilo sedem milijonov Britancev ‘depresivnih’, ko opazujejo “popolna življenja prijateljev na Facebooku.” Britanci prav tako v povprečju svoj telefon preverijo 200-krat na dan, 80 odstotkov jih zjutraj najprej pogleda na telefon. Gre za strah pred zamujenimi priložnostmi, ki se napaja v želji po stalni vključenosti v dogajanje oz. obveščenosti, kar vodi do nemirnosti in pretirane zaskrbljenosti. Tako imenovani prijatelji na Facebooku nam postanejo samoumevni, če se oseba več ne pojavi, nas niti več ne skrbi, in tako začne odnos odmirati, za Finance še razloži Miha Kramli.
