V. Doležal Rus, Radio Ognjišče: Ogledalo v ogledalu

0
199

Ko so moji otroci stopili v šolo, sem potihoma želela, da bi dobili dobro učiteljico, saj si bodo tako že na začetku ustvarili prave vzore, vedeli bodo, kaj so vrline, kaj poštenje in dober odnos med ljudmi. Tudi kasneje v srednji šoli sem opazovala, kakšne vzglede in idole si izbirajo. Če je bilo potrebno, sva z možem tudi posredovala, kolikor je bilo v najini moči. V letih, ko dozorijo za samostojno pot v življenju, vsi skupaj presojamo sadove skupnega prizadevanja: starši, učitelji , prijatelji in še marsikdo, ki je naši mladini tako ali drugače prekrižal pot. Srčno seveda želimo, da bi v obdobju, ko se aktivno vključujejo v življenje, delali pošteno, marljivo, v dobro svoje družine in skupnosti.

Take misli in spomini me obhajajo v dneh, ko objavljajo rezultate zrelostnih izpitov naših srednješolcev in uspešnost vpisa na fakultete, za nekatere mlade pa je ta čas že začetek resnega dela. Mnogo je zlatih maturantov in tistih z izjemnimi rezultati. Ob vsem preverjenem znanju pa se vprašujemo, ali bodo upravičili naša pričakovanja, ali bodo zdržali v tem posurovelem svetu, kjer so prevečkrat cenjeni predvsem zvijačnost, komolčarstvo in brezobzirna iznajdljivost.

Ker je delovanje družbenega sistema pri nas v osnovi nenavadno, prepogosto tudi negativno, se v svojem letošnjem poletnem komentarju ne morem izogniti omembi nekaterih pojavov, s katerimi se bodo tudi naši mladi prej ali slej srečali. Odreagirati bodo morali s pomočjo vsega, kar se je nabralo v nahrbtniku znanja in izkušenj ter nasvetov v času njihovega dozorevanja.

Nikakor ni nepomembno, kaj bi odgovorili, če bi jim postavil vprašanje, kaj menijo o nepoštenju na naših veleposlaništvih, o neodgovornem ravnanju ljudi, ki jim je zaupano reševanje najbolj usodnih nalog povezanih z bodočnostjo našega naroda; kaj menijo o tem, da se posamezniki ne znajo umakniti iz položaja, ko vesoljni svet spoznava , da ne obvladajo svojega dela. Sporne niso le grdobije, temveč tudi metoda negativne selekcije: hvala in povzdigovanje, kadar tega ne zaslužiš in kot tak postaneš ubogljivo orodje v rokah kontaminirane oblasti. Žalostna osebna pot.

Bati se je , da sistem, kakršen je, počasi ubija idealizem generacije, ki le s pristnim navdušenjem lahko poleti v ustvarjalno življenje. Idealizem je sok mladosti, a slep ne sme biti. Nekoč je moder mož spregovoril naslednji stavek:« Nimamo biti pravice naivni«. Če preplašeno živimo z glavo v pesku, smo soodgovorni za stanje, v katerem se nahajamo.

Zaveza med ljudstvom in izvoljenimi predstavniki, ki smo jim na volitvah ljudje zaupali svoj glas in posledično usodo, se spreminja v golo prevaro, teža in odgovornost vladanja sta postali puhlici. Kaj je torej z duhom vseh tistih, ki so večinsko izbrani za vladanje? Iz katerega studenca se napajajo, od kod črpajo moč in nove zamisli ter smelost, da bi skozi divje brzice sodobnega življenja priveslali čoln usode naroda v mirnejši pristan? Čutijo hude stiske in dileme v svoji težki in naporni službi? Občutek imam, da jih zanima le ohranitev položaja in denarni izplen, sicer ne bi tako brezbrižno zakockali rešitve za našo Slovenijo. Celo na državnem nivoju privatizirajo svoje početje in si prisvajajo denar vseh nas, ne da bi ob tem pokazali kanček sramu in zavedanja, da gre za krajo. Pa vendar sem začudena zasledila, da so v nekaterih medijih početje naše pariške veleposlanice brez ovinkarjenja poimenovali za krajo.

Kako žalostno, da se celo spomin na umrle ruske vojake pragmatično zlorablja za politično promocijo in razkazovanje, ali pa je celo kulisa za kaj drugega. Nadalje: mnogi se še vedno boje mrtvega pesnika, ki je s sijajno pesniško govorico pri svojih 22. letih zaslutil ogenj pogube. Kako rada bi že vendar živela v normalni družbi, kjer je v družbeni piramidi tistim v vrhu jasno, kaj je prav in kaj ne, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je poštenje in kaj poniglavost. V družbi, kjer človek še zardi, če ga polomi ali izgovori laž namesto resnice.

Več lahko preberete na strani Radia Ognjišče.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


Prijava

Za komentiranje se prijavite