Spoštujmo tako svobodo kot vse ukrepe za preprečevanje okužbe s koronavirusom, ki ne posegajo v telo niti ga ne ogrožajo. Odkrito sprejmimo mnenja teh, ki se želijo cepiti ali tudi ne. Toda vedno zasledujmo resnico. Najdimo načine za starejše in mladino, da jih socialno povežemo. Odkrijmo nove načine bivanja v upanju in prizadevanjih, da bo ta nadloga kmalu minila. Spomnimo se, kako krhko je življenje in kako majhen je človek ob viharjih narave. Premislimo, kam gremo. Tudi ta kriza bo minila, kot je tudi španska gripa in druge bolezni pred njo. Kmalu bo pomlad!
Pred vami je zapis, ki je nastal v iskreni želji za zdravje vseh in kot opozorilo Sloveniji, zlasti pa našim mladim: Zarodni del populacije naj cepljenje odloži!
Resnica je grenka, težka in zahteva izstop iz cone ugodja in korektnosti. Zato se je tako branimo. Navedbe virov so namenjene tistim, ki želijo zapisano preveriti. Hvala vam, ki na tej poti sodelujete.
V letošnji decembrski številki revije Ognjišče je na strani 12 objavljen intervju z moralnim teologom Romanom Globokarjem. Na aktualno in žgoče vprašanje urednika Boža Rustje: „Ne moremo mimo še enega problema s cepivi. Nekateri zelo verni ljudje trdijo, da bo cepivo izdelano (tudi) iz človeških zarodkov. Neki veren strokovnjak in sam tudi raziskovalec mi je zatrdil, da je to nemogoče, saj mora vsak raziskovalec podpisati posebno izjavo o etičnem raziskovanju, kamor sodi tudi neuporaba človeških tkiv,“ se je vprašani izmaknil jasnemu odgovoru: „Kar se tiče človeškega tkiva, predvsem pa človeških zarodkov, vam lahko zatrdim, da ne bodo ustvarjali človeških zarodkov, da bi iz njih delali cepiva. Vsak znanstvenik bo to potrdil.“
Kaj je vprašani sploh povedal in kako je odgovoril na vprašanje? Podobno bi lahko zatrdili: „Vsak znanstvenik vam bo potrdil, da na luni ne rastejo marjetice.“
Taki odgovori pripeljejo do raztapljanja moralnih avtoritet v politični korektnosti. Ali smo zreli za resnico? Ali pustimo, da pride na plan? Česar vprašani ni povedal, bom poskušal razložiti po svojih najboljših zmožnostih. Na voljo je veliko strokovnih člankov, ki niso skrivnost, ampak so dosegljivi vsakomur.
Ali se cepiva proizvajajo s pomočjo človeških tkiv otrok, katerim je bilo pred rojstvom odvzeto življenje? Da, gre za množično rabo takih tkiv.
Veliko cepiv je izdelanih s pomočjo tkiv nerojenih, katerim je bilo nasilno odvzeto življenje. Množično se taka tkiva, spremenjena v celične linije za neprestano delitev, uporabljajo tudi za testiranje zdravil. Dogaja pa se tudi trgovina z deli otrok, katerim so odvzeli življenje (glej tukaj in še tukaj).
Vsaka celična linija ima svoje ime, kot MRC-5, WI-38, HEK-293, PER.C6. Odtipkajte ta imena in vsak brskalnik vam bo na našel številne članke. Poglejmo prvi dve imeni, ki sta prisotni v cepivih za otroke v Sloveniji.
Celična linija MRC-5 je izvorno pljučno tkivo 14 tednov starega kavkaškega fantka, kateremu je bilo nasilno odvzeto življenje pred rojstvom leta 1966.
Celična linija WI-38 je izvorno pljučno tkivo tri mesece stare deklice, kateri so leta 1960 prav tako nasilno vzeli življenje pred rojstvom. Celice pljuč te deklice je nato znameniti Leonard Hayflick posilil v neprestano rakasto rast. Ta je odkril, da se normalne celice zmorejo deliti le do meje štirideset do šestdeset delitev, nakar umrejo. Ta meja je poimenovana kot Hayflickova limita. Gre za mehanizem delovanja kromosomskih zaključkov, poimenovanih telomeri, ki se z vsako delitvijo krajšajo, dokler celica ni več sposobna delitve.
Kot lahko preberemo: transformirane celice za neprestano delitev lahko dobimo iz običajne primarne celice kulture (pljuča usmrčenih otrok v našem primeru) z obdelavo s kemičnimi rakotvornimi snovmi ali z okužbo z onkogenimi virusi.
Onkogeni virusi znajo tako vplivati na dedno zasnovo celice, da celica podivja in se deli v nedogled. Ko se v telesu to zgodi, govorimo o raku. Kot zgodovinsko zanimivost je treba povedati, da so enega takih onkogenih virusov našli v cepivu proti otroški paralizi kot štiridesetega po vrsti in ga zato poimenovali SV40. Prišel je kot onesnaženje iz tkiv opic, ki so jih množično žrtvovali za razvoj cepiva. Okuženih je bilo na milijone ljudi. Okuženo cepivo so dajali ljudem tudi še potem, ko so za SV40 in njegovo kancerogenost že vedeli (odkritje Bernice Eddy 1959–1960).
Očitno ti, ki govorijo o zaupanju v znanost, nimajo osnovnega vpogleda niti zgodovinskega spomina za številne primere. Sedaj je v Sloveniji npr. zelo velika smrtnost zaradi azbesta, za katerega so bila znana prva opozorila o strupenosti daljnega leta 1898. Preberite tudi o DES in vplivih, ki gredo na tretjo generacijo (tukaj in tukaj).
Zakaj se uporabljajo celična tkiva otrok, ki jim je bilo življenje odvzeto pred rojstvom, in kaj je FBS?
Večina dosedanjih cepiv (klasična cepiva) so oslabljeni virusi ali njihovi deli. Te viruse umetno gojijo. Kot gojišča se uporabljajo oplojena jajca perjadi ali človeške in živalske fetalne celične linije. Zaželene so take celične linije, ki se hitro in v nedogled delijo in ugajajo virusom. Toda tudi te celične linije morajo hraniti, zato jih hranijo z FBS ali drugimi nadomestki. Fetal Bovine Serum je pridobljen v klavnicah iz krvi mladičev goveda, kjer breje matere ubijejo in še živim mladičem nato izsesajo kri iz srca ter jo predelajo v serum. Poleg vampirskosti tega početja je tu tudi tveganje kontaminacije cepiv s prioni iz seruma. Prioni so izjemno trpežne, napačno zložene beljakovine, ki v svojo strukturo prisilijo tudi okoliške, podobne beljakovine. Tako povzročajo nevrodegenerativne bolezni, kot CJD (človeška verzija norih krav). Ali uporabniki imajo dostop do informacij o pomožnih snoveh in natančnih ostankih iz proizvodnje cepiva (TUKAJ in TUKAJ)?
Ali uporabljamo v Sloveniji cepiva, narejena iz tkiv nerojenih otrok, katerim je bilo odvzeto življenje? Žal da.
Če se poglobite v javno dostopne podatke NIJZ, boste v opisih cepiv našli celične linije, ki so bile omenjene. Kot primer poglejmo kombinirano cepivo, ki je bilo proizvedeno na kar dveh celičnih linijah nerojenih otrok in piščančjih zarodkov.
Ali so v cepivih prisotni ostanki celičnih linj splavljenih otrok? Da.
Javnosti je preprečen dostop do vseh podrobnih podatkov o cepivih. Proizvajalci namreč take podatke v navezi z državami in evropsko agencijo EMA ščitijo kot poslovno skrivnost in jo sistematično prikrivajo.
Popolne, stoodstotne čistoče tehnološko ni mogoče doseči. A tu ne moremo mimo neodvisne raziskave, ki jo je opravilo združenje Corvelva iz Italije. Zbrali so denar in naredili analize štirih cepiv. Ugotovitve analiz so alarmantne. Našli so kup nečistoč, nedeklariranih sestavin, vključno z tujimi virusi, in znatno prisotnost ostankov proizvodnega procesa (celične linije MRC-5).
Javnost se lahko resnično vpraša, kaj vse prejmemo s cepivi, in mora imeti pravico do odgovorov in natančnih podatkov (glej tukaj in tukaj).
Slika grafično ponazarja genom normalne človeške celice in v neskončno delitev posiljene celične linije MRC-5, najdene v analiziranem cepivu. Oranžna prepletena sredina predstavlja kromosomske premestitve, ki so sicer značilne za rakaste spremembe. Pojasnilo najdete tukaj.
Ali obstajajo alternativna, vsaj bolj etična cepiva? Obstajajo in še več bi jih lahko bilo, če bi se to od proizvajalcev zahtevalo.
Pritisk javnosti na proizvajalce je prinesel nekaj alternativnih možnosti (primer). V Sloveniji se s tem nihče ne ukvarja. Kot odgovarja NIJZ, nimajo strokovnih podlag (moj zahtevek za posredovanje tabele alternativnih etičnih cepiv so z odločbo zavrnili).
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj, ki je danes ogrožen, podprete z donacijo.
Kakšna naj bo drža moralno razsodnega državljana?
Jasno lastno stališče. Dokler še obstajajo cepiva in drugi produkti, kakorkoli vezani na splav, je ugovor vesti legitimna pravica.
Potreben je pritisk na proizvajalce, da se odrečejo sedanjim bolj dobičkonosnim postopkom proizvodnje na tkivih otrok, ki jim je bilo življenje odvzeto pred rojstvom.
Ne glede kako dolgo je, odkar je bilo to dejanje odvzema življenja izvršeno, je pristajanje na proizvodnjo cepiv s tkivi teh otrok direktna podpora takemu dejanju in zlu.
Lepo bi bilo, če bi ti, ki se štejejo za moralne avtoritete, stopili ljudem naproti. A v tem čudnem svetu sta resnica in pravica siroti. Le kaj je narobe, da v Sloveniji nihče o tem nič ne ve niti ni na vidiku nobenih aktivnosti? Od kod ta inflacija moralnih avtoritet, morda nerazgledanost, predvsem pa politična korektnost? (več)
Kakšna bodo cepiva za kitajsko gripo (covid-19)? Povsem nekaj novega in težko predvidljivega.
Glavni tok za zahodni svet gre v preizkušanje dveh tipov cepiv:
- proizvedenih s pomočjo človeških celičnih linij nerojenih, pretežno na celičnih linijah HEK-293 in PER.C6,
- povsem nov tip cepiva mRNA, ki je narejeno brez direktne rabe fetalnih celičnih linij. A še vedno se te množično uporabljajo za testiranje zdravil, cepiv, kozmetike in vsega, kar si je mogoče zamisliti.
Cepivo z virusnim vektorjem
Del genske kode ovojnice koronavirusa vstavijo v kak človeku manj nevaren virus. Prek prejema cepiva se okužimo s tem virusom in ta celice telesa s svojo gensko kodo prisili v tvorbo beljakovin ovojnice koronavirusa. Na to se imunski sistem odzove z odporom. Tipičen predstavnik izdelovalcev tega tipa cepiva je University of Oxford/AstraZeneca, ki uporablja celično linijo HEK-293. Princip cepiva imenujejo razmnoževalno okrnjen adenovirus.
Cepiva mRNA
Ta tip cepiva preizkušajo že dve desetletji. Tehnologija še nikoli ni bila preizkušena za rabo pri ljudeh. mRNA je ena ključnih snovi v mehanizmu, kjer jedro celice ukaže, katero beljakovino naj celica tvori za svoje delovanje.
Cepivo poseže v ta mehanizem in mRNA prenese v telo preko lipidnih nanodelcev. Koda mRNA zapove celicam (v organčkih ribosomih), naj proizvedejo beljakovine ovojnice koronavirusa. Tem tujim beljakovinam se imunski sistem upre.
Kaj so glavni pomisleki proti novim cepivom? Ni mogoče predvideti posledic.
Manjkajo leta preizkušanja za približno oceno, od tod bojazen pred resnimi stranski učinki, ki se lahko izkažejo šele čez leta. Posledice na novo uporabljenih sestavin in principa delovanja cepiv DNA in RNA so možne kot pojav vnetij, (avto)imunskih boleznih, srčno žilnih zapletov, raka, nevroloških poškodb, odpovedi organov, molekularnih pomanjkljivosti, izvirajočih iz nereverzibilnih pobeglih celičnih procesov ali njihove okvare. Možne so motnje sinteze drugih beljakovin poškodovanih celičnih procesov do nesposobnosti te sinteze. Iz poskusih cepiv na živalih izhaja možnost pretvorbe virusa v agresivnejšo obliko zaradi okrepitve proti protitelesom, kar bi imelo katastrofalne posledice. Omenja se tudi bojazen načrtne sterilizacije prek cepiv, kar je očitno že realnost in pri tem aktivno sodeluje tudi WHO. Morda bolj učinkovite, a tudi nevarne tehnologije človek še ni imel (TU, TU; TU, TU, TU).
Ali (novim) cepivom, zlasti za covid, in znanosti lahko zaupamo?
Tveganje je veliko.
Tveganja so se v zgodovini mnogokrat kruto pokazala za utemeljena. Primer je cepivo proti otroški paralizi iz poznih petdesetih let. Pogled v zgodovino pokaže, da je takrat šlo za politični projekt. Ali se bo zgodovina ponovila?
Dirka za cepivom za covid presega sposobnosti človeštva, da bi prišlo do verodostojnih ugotovitev. Javnosti je tudi za že obstoječa cepiva onemogočena pravica vpogleda v natančne analize in podatke. Znanost že zdavnaj ni več v službi človeka in njegovega dostojanstva, temveč v službi partikularnih interesov po dobičku in za politične cilje.
Ali imamo alternativo cepivu? Je nekaj dobrih novic!
Vedenje o pristopu, kako zdraviti, je napredovalo in zaradi tega manj ljudi umre. Za hude primere so na voljo podporni vitamini in marsikaj drugega, poleg tega pa tudi prostovoljno darovna plazma teh, ki so bolezen preboleli. V tej plazmi so protitelesa, ki takoj pomagajo. Informacije so zelo protislovne in pogosto zanikane, kar otežuje pot k resnici. Znanost hoče za vsako ceno s cepivom izkazati svojo nadvlado nad naravo in zanika druge rešitve.
Kaj se zdi razumno stališče? Zarodni del populacije naj cepljenje odloži. Cepljenje naj bo prostovoljno.
Treba je upoštevati previdnostno načelo. To je strategija pristopa k uporabi tvegane tehnologije.
- Ni pomembno, kaj o določeni stvari vemo, temveč česa o njej ne vemo.
- Ali lahko ogrozimo ali poškodujemo velik del populacije, zlasti zarodni del naroda?
- Kakšna je možnost zlorab v sistemu, kjer javnost nima nadzora in vpogleda v izdelek, ki ni prestal običajnih dolgotrajnih postopkov testiranja?
- Kakšna je možnost za ponovitev napak, ki so znane iz zgodovine?
- Ali smo prezrli alternativen, manj tvegan pristop?
Neposredno se lahko prepričamo, da bolezen mladi večinoma prebolijo kot prehlad z nizko vročino v nekaj dneh. Te populacije bolezen kritično ne ogroža!
Razloge za številne hude in tragične primere, zlasti v domovih starejših občanov, še danes ne razumemo in neznank je več kot odgovorov.
Zato spoštujmo tako svobodo kot vse ukrepe, ki ne posegajo v telo niti ga ne ogrožajo. Odkrito sprejmimo mnenja teh, ki se želijo cepiti ali tudi ne. Toda vedno zasledujmo resnico. Najdimo načine za starejše in mladino, da jih socialno povežemo. Odkrijmo nove načine bivanja v upanju in prizadevanjih, da bo ta nadloga kmalu minila. Spomnimo se, kako krhko je življenje in kako majhen je človek ob viharjih narave. Premislimo, kam gremo. Tudi ta kriza bo minila, kot je tudi španska gripa in druge bolezni pred njo. Kmalu bo pomlad!
