V boj proti trgovini z ljudmi

0

Slovenska Karitas že nekaj let izvaja poseben program za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi. Del programa je tudi osveščanje ciljne populacije ter splošne javnosti o problematiki in hudih posledicah tega svetovnega problema.

V prilogi glasila Žarek dobrote se zato nahaja tudi zloženka, ki o nevarnostih in pasteh trgovine z ljudmi osvešča mlade pa tudi delovne migrante. Namen je prepoznavati  tvegana vedenja in ustrezno ukrepati. Preventiva, osveščanje ima v tem smislu tudi cilj, da se javno in odkrito spregovori o tej temi in se posreduje pri prepoznavanju problematike, usmerja k iskanju pomoči ter se omogoči zaščito.

Zloženka želi dati ključna sporočila o:

• kršenju temeljnih človekovih pravic,

• različnih pojavnih oblikah trgovine z ljudmi,

• načinih novačenja in preventivi,

• tveganju v procesu delovnih migracij,

• možnostih pomoči žrtvam.

Trgovino z ljudmi lahko opredelimo kot vsako obliko prodaje, rekrutiranja, prenosa ranljivih posameznikov oz. skupin z namenom izkoriščanja (kot prisilna prostitucija, prisilno delo, suženjstvo, prodaja tkiv, krvi in organov, vpletenost v kazniva dejanja). Temelji na plačilu in drugem nadomestilu ter jo obvezno spremlja psihofizično nasilje, prevara, odvzem dokumentov, tako da se doseže popoln nadzor nad žrtvijo. Tako so kršene temeljne človekove pravice in svoboščine – svoboda gibanja, izražanja, varstvo osebne svobode, pravica do osebnega dostojanstva in varnosti, prepoved mučenja, nedotakljivost človekovega življenja …

Slovenija ni izvzeta iz te problematike. Tako ni več samo tranzitna država, kar pomeni, da bi žrtve trgovine z ljudmi z namenom različnega izkoriščanja – predvsem prisilne prostitucije – preko nas samo transportirali v zahodno Evropo, ampak so tudi mladi iz Slovenije lahko žrtve te trgovine. Prav tako se pri nas žrtve žal tudi izkoriščajo, kar pomeni, da smo tudi ciljna država. Žrtve so večinoma iz držav, kjer vladajo težje socialno-ekonomske razmere, tj. Ukrajine, Moldavije, Bolgarije, Romunije, Slovaške, Češke, Madžarske, Dominikanske republike. Po ocenah Mednarodne organizacije dela je na svetu najmanj 2,4 milijona ljudi, ki so žrtve trgovine z ljudmi. 43 odstotkov jih je prisiljenih v prostitucijo, 32 odstotkov v prisilno delo, 25 odstotkov pa v oboje. Polovica žrtev je mlajših od 18 let. Letno naj bi trgovina z ljudmi prinesla okroglih 32 milijard dolarjev.

Trgovina z ljudmi je prilagojena potrebam novodobnega suženjstva, izkoriščanja delovne sile, beračenja, trgovine z organi in podobno. Vsako leto se v mrežo trgovcev z ljudmi ujame ogromno otrok, žensk in moških; tako trgovina z ljudmi na območju EU zajame več sto tisoč ljudi letno.

Mednarodni problem, ki mu vse več pozornosti posvečajo vladne, nevladne in mednarodne organizacije, saj gre za drugi največji kriminalni posel na svetu takoj za trgovino z orožjem,  sledi ji trgovina z drogo), je še bolj problematičen, saj obstaja trend naraščanja tudi v povezavi z zaostrenimi socialnoekonomsko razmerami tako pri nas kot v svetu in s tem povezano migracijo.

Tako je pomembno pri preventivi usmerjati k prepoznavanju in višanju vrednot osebnega dostojanstva, človekove nedotakljivosti, zadovoljevanju človekovih potreb na zdrav način, prepoznavanju problematike, čustev in iskanju rešitev v krogu poznanih ljudi, sorodnikov ali institucij, večanju empatije za posameznika in solidarnosti za pomoč. Pomoč na tem področju nudijo nevladne organizacije, kot so Karitas, društvo Ključ in druge v sodelovanju z organi pregona, kriminalistično policijo.

Kako lahko vsak od nas prispeva k zmanjšanju tega problema? Pomembno je, da vsak posameznik v okolju, kjer živi in deluje, gleda na svet z odprtimi očmi in je odprt za probleme in stiske drugih. Nihče od nas ni nedotakljiv za takšne ali drugačne stiske in le z večanjem dobrohotne naklonjenosti in zaupanja lahko tudi izboljšujemo medsebojne odnose in solidarnost. Hkrati je pomembno poiskati ustrezno pomoč, če problema ne zmoremo rešiti sami, saj to odlikuje zrelo vedenje posameznika. Ko večamo solidarnost za druge, smo je hkrati lahko deležni tudi sami.

Mateja Volf

OBJAVLJENO V TISKANI IZDAJI MESEČNIKA ŽAREK DOBROTE (AVGUST 2012). IZDAJATELJ:  SLOVENSKA KARITAS.