V Ameriki že Aleluja?

18

trump palinPalin uradno podprla Trumpa s prizvokom vere

»Can I get an Halleluiah!« je na odru s skoraj bojnim krikom zaklicala Sarah Palin, ko je v torek uradno podprla Donalda Trumpa pri nominaciji za predsednika. Trumpu podpora nekdanje guvernerke in republikanske kandidatke za podpredsednico pride prav. Že čez nekaj dni, na prvi dan v februarju, bo zvezna država Iowa kot tradicionalno prva izvedla volitve k nominaciji predsednika in določila usodo mnogim kandidatom. Na republikanski strani je v Iowi poleg Trumpa glavni tekmec senator Ted Cruz, ki na narodni ravni kot drugi za milijarderjem Trumpom precej zaostaja, a lahko z zmago v Iowi, kjer mu sila dobro kaže, mogotcu Trumpu bistveno premeša štrene. V tem trenutku ni čisto jasno, koliko bo Trumpu podpora Sarah Palin pomagala, saj jo marsikateri Američan vidi le še v reciklaži.

Toda Palinova ima v Iowi dobro razvito mrežo (finančnih) podpornikov. Hkrati predstavlja prvo »večjo« republikanko, ki je Trumpa uradno podprla. In kar zna biti odločilno – Palinova lahko privabi evangelikalske kristjane, katere je do nedavnega Ted Cruz uspešno snubil. Pri mnogih republikanskih volivcih namreč Palinova kot »ponovno-rojena« kristjanka šteje za vzor politika. Te vrste versko-opredeljenih volivcev je v Iowi veliko in če sedaj namesto Cruza podprejo Palinovo, torej Trumpa, potem ima slednji zmago že v žepu, četudi za veliko ceno. Kot je rekel Ralph Reed, predsedujoči Koaliciji za vero in svobodo, je »renome Palinove med evangelikalci zlat, kot so zlate pipe v Trumpovem stolpu. Čeprav ta podpora še ne pomeni zmage, lahko podpora Palinove obrne borbo za evangelikalske glasove v vojno za dušo republikanske stranke«.

Morda je krik »aleluja« zgolj znamenje njenega navdušenja. Lahko pa ta aleluja pretkano izzveni kot prošnja za podporo. V tem smislu je – po nekoliko ciničnih besedah CNN komentatorja Stanleya – podpora Palinove resnični »Božji dar Trumpu«. Še več, da bi navdušila evangelikalska čustva, je poleg aleluje Palinova na istem odru izrekla tudi muslimanski »Allahu akbar« in ga povezala z naftno bogatimi deželami, kjer se (narodi) »bojujejo in kričijo Bog je velik, ter proglašajo džihad drug nad drugim že na veke«. Z izjavo, naj ti (vsi muslimani) ne zaslužijo ameriške podpore, je seveda merila predvsem na ameriške krščanske volivce – še posebej v času, ko politični fanatiki ISIS-a v imenu islama izvajajo množične usmrtitve in rušijo stoletja stare spomenike kot pred kratkim najstarejši krščanski samostan v Iraku. Seveda bodo o vprašanju, ali je Palinova dobro izkoristila, ugodno izrabila ali pa morda celo zlorabila verski jezik za podporo Donaldu Trumpu, presodili ameriški volivci sami. Je pa dejstvo sledeče: Sarah je prosila za »eno Alelujo!« Če bo njena prošnja uslišana z nekaj tisoči, bo Donald kmalu sedel na prestol zmage.

Pa ne na zmagoslavni prestol vere ampak na političnega. Seveda se vera in politika ne izključujeta. A za medsebojno dopolnjujoč odnos med političnim in vero potrebuje verujoč politik z leve ali desne predvsem čisto in nesebično srce. Do politične odličnosti in čiste skrbi za skupno dobro pa pride le preko daru umiranja sebi – kot je jasno vsakemu, ki pozna izročilo in sporočilo zmagoslavne a ponižne »aleluje«.

18 KOMENTARJI

  1. Vau, še eno odlično pero je Časnik dobil. Hvala, Peter. S svojim poznavanjem ZDA in politologije boš pomagal v Sloveniji narediti preboj.

  2. Hm. Ne vem, zakaj se je od vseh kandidatov avtor lotil le Trumpa in njegove simpatije Palinove? Če je razlog visoka podpora, potem bi lahko obdelal še Sandersa z demokratske strani, ki je v Sloveniji še večja neznanka.

    Ker je omenjana vera, bi opomnil, da je od vseh ducata in nekaj kandidatov na republikanski strani prav Trumpa najtežje resno povezati z vero. Ne toliko zaradi flip-flopanja v preteklosti glede odnosa do splava, kjer je pričakovanje od republikanskega kandidata, da je nasprotnik. Romneyu je podoben nejasen historiat odnosa do splava pred 4 leti v kampanji zelo škodoval, Trumpu pa nič zaenkrat ne kaže, da bi mu lahko škodilo karkoli reče ali se izve.

    Pred časom je vprašan rekel, da mu je Biblija najljubša knjiga. Ko je novinarko zanimalo, kateri citat oz. misel mu iz nje največ pomeni, se je izognil odgovoru. No, nekaj dni kasneje je na isto vprašanje le odgovoril. Ampak izkazalo se je, da v Bibliji ni ne take, niti podobne misli. 🙂 Toliko o Trumpovem krščanstvu.

    Večina njegovih republikanskih sokandidatov je religioznih ali zelo religioznih. Ne le evangeličan Huckabee in katolik Santorum, dva izrazita primera, ki pa nimata šans. Izrazito religiozni so tako Cruz ( trenutno se zdi, da edini lahko ogrozi Trumpa) in Rubbio ( oba kubanskega rodu), temnopolti nevrokirurg Carson ( z izmišljanjem zgodb o svoji preteklosti si je povsem pokvaril prej dobre šanse) in mlajši brat iz predsedniške družine Jeb Bush.

    Meni od vseh omenjenih prav Jeb, bivši guverner Floride, ki je sprva veljal za favorita, deluje še najbolj politično razgledano in razumno, samo izgleda da preveč umirjeno, saj mu očitajo, kako bled in brez energije da je. Živo nasprotje hiperenergičnega samozavestnega Trumpa. Samo Reagan, ki je nekak svetniški predsednik ameriške desnice in odlični komunikator, je bil prava mehkoba, prijazni dedek v nastopu, v primerjavi s Trumpom.

  3. IF, ne vem, bomo videli kmalu kaj bo. Američanom se je trump kar prikupil z direktnostjo in iskrenostjo. Ni pa gospod. To tudi meni manjka pri njemu. Je pa res, kampanja je eno, politična reala pa nekaj drugega. Ženske pravijo da ima jajca. In teh brezjajčnih predsednikov imajo Američani že dovolj. Neumen tudi ni kot je bil Bush. Že kar nestrpno čakam kako se bodo stvari razvile.

    • Well. I dont know. Ronald Reagan ni nastopal kot jezni buldog, on ni zapiral vrata in spodbujal gradnjo zidov in nedostop ljudem, ker bi bili druge rase, vere, nacionalnosti, on ni hujskal proti ljudem, ki nemočni bežijo pred vojno. On ni bil gradbeni megatajkun, ki si omišlja 30 let mlajše misice in vodi na TV reality showe. To zdaj je čisto druga desnica.

      Ronald Reagan, poslušaj, ti svetujem, njegova cela govora v Normandiji in pred berlinskim zidom, je mene v mladosti prepričal, da sem se identificiral z desnico. Takrat.

      Današnja desnica me vse bolj prepriča le okoli tega, da pri njih nimam kaj iskati. Kvečjemu jih vzamem kot manjše zlo. O levici tipa slovenska ne bi. Torej mi ostaja politično brezdomstvo in zavedanje velikih iz preteklosti. Med drugim RRa.

      • pomota- mišljeno je govor pred Brandenburškimi vrati.

        p.s Mislim, da GWBush ni bil tako neumen, kot se mu pripisuje. ( Tudi mlajši brat Jeb ni) Menda je imel oz. ima IQ okoli 120. Bolj je občasno deloval zbegano, torej težave s koncentracijo. Okoli sebe je imel dva desna jastreba iz “corporate” Amerike: Cheneya in Rumsfelda, ki sta ga spravljala v zos, posebej na Bližnjem vzhodu.

        • Po 9/11 američani kažejo nekoliko sebičnosti, kar jim ne morem zamerit. Trump bo naredil razliko v svetu. Če bo na bolje, pa nisem prepričan, ampak nekaj bo drugače. Bush je tudi naredil razliko, ampak bolj slabo.

          Na drugi strani pa Hillary in demokrati. Kako njim kaže napram republikancem pa sploh ne vem.
          Menda ne bodo žensko spravili Belo hišo… 🙂

          • Trenutno v anketah tako Clintonova kot bolj levi “outsider” Sanders ( Clintonovi očita recimo, da dela podobno kot republikanci v korist mogočnih lobijev, precej ji očita zvezo z Wall Streetom, torej financami) gladko dobita v anketah proti Trumpu. Ali kateremu koli od drugih kandidatov republikancev. Precej šibke kandidate imajo po mojem tokrat republikanci in tako Trump kot Cruz sta precej kontroverzna, nepriljubljena med samimi vodilnimi republikanci.

            Malo se čudim, da ti staviš na Trumpa. Na tistega, ki pravi, da bi zaprl ameriško mejo za vse muslimane. Halo?! Ki trdi, da se bo proti Mehiki ogradil z visokim zidom, češ da so razen redkih izjem Mehičani, ki prihajajo v ZDA kriminalci, posiljevalci in dilerji z drogo.

            Ko je bil vprašan za najljubšo knjigo, je navedel tisto ki jo je napisal sam ( “Art of the deal”). 🙁 Potem je dodal, “next to the Bible”. Torej poleg Biblije. Ko sta ga novinarja potem ko je na shodu v Iowi zborovalcem kazal družinsko Biblijo, vprašala za najljubši citat iz nje, ni hotel ” iti v specifike, češ da so to zanj osebne stvari”. Čez teden je za Christian Broadcasting TV na isto vprašanje le odgovoril, češ da mu je najljubši citat iz Biblije: ” Never bend to envy”. Nič takega ali podobnega v Bibliji ne obstaja. 🙂

            In ti praviš, da imaš Trumpa pametnega in za upanje za Ameriko in svet. No, ja. Meni se bi zdel varnejši tretji mandat Obame, če bi bil možen.

            p.s. Pozitivno pri njem mi je, da ima dovolj denarja, da ni odvisen od podpornikov. Nekatere zunanjepolitične ideje, recimo glede Bližnjega vzhoda, nima tako slabe, četudi ni to njegovo področje.

        • Ronald Reagan je v ZDA vpeljal toliko klasično liberalnih rešitev kot Margareth Thatcher. Ne razumem te, IF, kako sedaj hvališ Reagana kot avtoriteto, ko pa je ravno Reagan v zadnjih 100 letih v ZDA potegnil največ protisocialističnih potez. Prej bi rekel, da je Carter tvoj tip. Ali Clinton (ne, ta je bil veliko manj socialističen kot ti), morda Kennedy.

          • Razlog mojega velikega identificiranja z Ronaldom Reaganom je bilo poleg prej obstoječe moje amerikanofilnosti in njegove osebne simpatičnosti predvsem to, za kar se je zavzemal zunanjepolitično in kulturno vrednostno. ( Mislim, da so on, papež Wojtylla, Gorbačov in Wallensa najbolj zaslužni, da je padel komunizem in železna zavesa)

            Ko sem omenil dva njegova, ne samo po mojem mnenju, najboljša politična govora v njegovi karijeri in dal zgoraj linke nanju, ob 40 letnici D-daya nad Omaho beach 1984 v Normandiji in the Berlin wall speech 1987 pred Brandeburškimi vrati ( “Mr. Gorbačov, tear down this wall!”) , bi če bi si ju zavrtel, slišal prav to, kar pravim. Zelo malo ali nič o ekonomiji.

            Za tebe pa prilagam govor, ki bi ti moral biti posebej všeč. Govor v podporo ultrakonservativnega predsedniškega kandidata Barryja Goldwaterja, ki libertarci presenčeni spoznavajo kot enega prvih njihovih.

            To je govor na začetku Reaganove političnega vzpona nedolgo potem, ko je od demokratov prestopil k republikancem. To je, razen tega, da je protikomunističen, tudi izrazito ekonomsko liberalen govor. 1,4 milijona klikov je zelo veliko za politični govor, posebej za nekoga tedaj brez funkcije.

            https://www.youtube.com/watch?v=qXBswFfh6AY

          • Za to, kateri ameriški predsednik je moj tip, bi bilo pa bolje, da kar meni prepustiš. Prav?

            Sicer bi te spomnil, da je tostran železne zavese, torej v komunizmu med mnogimi proti režimu usmerjenimi ljudmi, med demokrati, veljalo, da so s simpatijami gledali na prav vsakega ameriškega predsednika. Evropski protikomunisti večinoma niso ločevali med “prosocialističnimi” in “antisocialističnimi” ameriškimi predsedniki.

            In ja, moji predniki so, kot tudi velik del sveta, s simpatijami gledali na Kennedyje.( Tudi jaz danes, ob vseh razumljivih zadržkih). Tista Evropa, ki je ječala pod boljševiškim škornjem, je gotovo tako gledala na Kennedyje. In ne, da bi tehtala, ali so za Keynessa ali za Friedmana. Mislim, da si s to svojo obsedeno osredotočenostjo na ekonomske teorije in politike že prav siten. Zame je ekonomska politika bolj stvar pragmatizma kot ideologije.

            V času Reagana in Thacherjeve mi je bila všeč tudi svežina liberalnih pristopov, ne le ostalo njuno. Danes mislim, da je 30 let take politike davke zahodnim bogatašem evidentno znižala preveč. Niso mi všeč tudi izrastki liberalnega finančnega kapitalizma. Ni mi všeč neizmerna moč korporacij. Ni mi všeč moč kapitala, ki kupuje politiko do te mere, da ta v interesu tega kapitala ignorira ali zanika evidentne naravoslovno-matematično dokazljive znanstvene ugotovitve. Ni mi všeč, kako teoretiki tega liberalizma pravijo, da če nekje na svetu prebivalstvo strada in umirajo otroci, da ni prav, če se jim pomaga s hrano, z direktno pomočjo, češ, ne sme se ljudi delati odvisne od pomoči. To je povsem nehumana glorifikacija škrtosti. Itd.,itd.

            Skratka 30 let desno-liberalne ekonomske smeri je na zahodu prineslo dovolj slabih plati, da se jaz z njo ne morem (več) identificirati.

          • “Razlog mojega velikega identificiranja z Ronaldom Reaganom”

            Zanimivo … kaj ne bi bil kakšen Frančišek bolj primeren za nekoga, ki se predstavlja kot glasnik čistega katolištva?

          • Sv. Fračišek ali papež Frančišek? V času, o katerem sem pisal, torej predsednika RR, drugega omenjenega, vsaj kot papeža, še ni bilo. Razen tega ne en ne drugi nista politika. Torej v čem je problem, če napišeš, da ti je všeč nek svetovni politik, ki ni ne papež, ne svetnik?

          • Pa … gospod IF,
            vi niste napisali, da vam je všeč, vi ste napisali: “velikega identificiranja z Ronaldom Reaganom”.

            No, to ni problem, saj ste protestant, kajne?

          • Oh, gospod Zdravko! Te izjave vam ne morem zameriti, saj vendar niste kristjan pa vam sledeča informacija upravičeno manjka. Torej … večina ljudi je (bo) svetih, predsednikov ZDA je pa vsekakor manj … Gospod IF že ve, kaj pomeni biti gospod!

Comments are closed.