V Ameriki delovala tudi slovenska mafija!

Dom slovenskih društev.
Dom slovenskih društev.

V prejšnjem javljanju opisani Leadville nikakor ni edino slovensko mestece v Koloradu. Precej slovenski je nekoč bil celo Aspen, zelo poznano, verjetno najbolj mondeno smučarsko središče v ZDA. A prav zaradi mondenosti in posledično zelo visokih cen so Slovenci mesto zapustiti in se razselili drugam. Menda če si se še pred desetletjem sprehodil skozi Aspen si na vsakem koraku zagledal slovenske napise trgovin, restavracij itd. A stavbe se stalno obnavljajo in spreminjajo, tako moraš danes slovenske napise iskati že skoraj s povečevalnim steklom. Poleg Leadvilla in Aspna kot zgodovinske slovenske naselbine veljajo še Trinidad, Walsenburg ter Crested Butte, deloma pa tudi Colorado Springs. V tem zapisu pa se dotikam dveh drugih, ki sem ju, poleg Leadvilla uspel sam obiskati: Globeville in Denver. Eden ključnih slovenskih centrov v vsej Ameriki Pueblo pa pride na vrsto v naslednjem zapisu.

A najprej k zadnjič obljubljenemu odnosu do priseljencev iz Latinske Amerike. Mestece Globeville, ki je danes dejansko že predmestje prestolnice Kolorada Denverja, je nekoč naseljevala močna slovenska skupnost. A po drugi svetovni vojni je prišlo do velikih demografskih sprememb. Vlada je nudila subvencije za gradnjo novih hiš, ne pa tudi za obnove starih, tako so se številni izseljevali izven tradicionalnega naselja in si tam gradili lepša domovanja. To je sovpadalo z vse več mešanimi zakoni in posledično tudi rahljanjem pomena slovenske dediščine in tradicije. Zaradi hladne vojne so si številni spreminjali tudi priimke, da se ti ne bi slišali slovansko in posledično “nevarno”.

StJacobHall_1179A zapuščene nepremičnine v Globevillu niso ostale prazne, sem so se začeli naseljevati priseljenci iz Latinske Amerike, ki so si lahko privoščili le te starejše in posledično cenejše hiše. To pa je spodbudilo še preostale stare naseljence, da so se izselili in Globeville je postal pravo latinoameriško naselje, lahko bi rekli geto. Moja sogovornica slovenskih korenin o tem pravi takole: danes pravimo, da smo se mi hitro asimilirali, oni pa se ne. Resnica je drugačna. Sem so se ljudje priseljevali od leta 1880 naprej, doma pa imam molitvenike iz leta 1945 v slovenščini. Po 65 letih so torej še vedno ohranjali jezik. Iz časopisov in zgodovinskih virov je jasno, da so bili predsodki do nas takrat enaki kot do Mehičanov danes – so poceni delovna sila in nam kradejo službe, imajo velike družine in bodo začeli prevladovati, govorijo čudne jezike, ki jih ne razumemo …

5.1.2“Slovenski” Globeville skriva zelo zanimivo zgodbo. Marsikje smo se Slovenci naselili in počeli najrazličnejše stvari. A še nikoli nisem slišal, da bi bili tudi mafijci. Do obiska Leadvilla. Tukaj je konec 18. stoletja “deloval” Maks Malik (Maximilian Mailich). Vpliven sindikalist, sicer pa tudi lastnik trgovine z živili, mesne tržnice in saloona, je bil vključen tudi v ustanavljanje slovenske župnije, narodnega doma, slovenskih gostiln, bratskih podpornih jednot … Urejal je dokumente za nove selitve iz slovenskih dežel, po njihovi priselitvi pa jim posojal denar in jih tako pridobival pod svoj vpliv. Dolžniki mu niso se vračali denarja z obrestmi, ampak tudi na volitvah glasovali za kandidate po njegovih navodilih. Ni se ga zastonj prijel vzdevek “kralj Globevilla”. Leta 1907 je bil osumljen umora bivšega guvernerja Idaha Franka Steunenberga, a kasneje ni bil obsojen. So se pa razmere takrat precej razgrele tudi zanj in v skrivnostnih eksplozijah so bile uničene njegove trgovine, le za las je smrti ušel tudi njegov sin. Maks Malik se je zato izselil v Western Slope, kjer je imel velik ranč in tam leta 1922 umrl.

B&W jacob
S pogreba Johna Kapsha.

Slovenci v Globevillu so sicer razvili vse etnične strukture, kot je bilo to značilno za rojake v primerljivih mestih: slovensko župnijo Kraljice sv. Rožnega venca (ki je danes pretežno mehiška, še do nekaj let nazaj pa je tam deloval slovenski duhovnik), slovenski narodni dom, podporne bratske jednote, slovensko-hrvaški narodni dom, ki je bil hkrati bar. Tudi v povezavi s slednjim obstaja zanimiva anekdota. Ko je Slovencem prvič uspelo izvoliti mestnega svetnika, to je postal John Kapsh, je temu sledilo nepopisno veselje in zabava v slovensko-hrvaškem baru. Vključenega je bilo tudi precej alkohola in iz zabave se je začelo streljanje z revolverji. Zgodila se je nesreča, žrtev nesrečnega strela pa novoizovoljeni občinski svetnik John Kapsh. Prvi politični uspeh Slovencev je tako bil zelo kratkega veka.

2015-11-16 20.15.36Nekaj deset Slovencev živi danes v prestolnici Denver. Gre za zelo zanimivo mešanico posameznikov, ki jih povezuje častni konzul Slovenije v Koloradu Srečko (Lucky) Vidmar in se občasno srečujejo. V skupini najdeš potomce naseljencev iz 19. in začetka 20. stoletja, ki so se iz okoliških slovenskih naselbin preselili v Denver, nekaj povojnih političnih beguncev in njihovih potomcev, ki so med staronaseljenci našli sponzorje ter taki pristali v Koloradu, ter tudi kar nekaj novejših priseljencev iz zadnjih treh desetletij, ki jih je bodisi iz Slovenije ali iz ostalih slovenskih centrov v ZDA v Denver pripeljala služba. Med seboj se čisto dobro razumejo in radi družijo.