Utrip Evropske unije

0

V Bruslju so zadnji dnevi aprila minili predvsem v znamenju ekonomske situacije, tudi slovenske.  Slovenija je po svetu in Evropi prepričevala mednarodno javnost, naj državi zaupa, da bo dolžniško krizo zmogla rešiti sama, brez prošnje za denarno pomoč. Finančni minister Uroš Čufer je bil zato v Londonu in Washingtonu, predsednik Borut Pahor pa v Parizu in Berlinu. Ključni ukrepi za dvig Slovenije doma vendarle še čakajo na dogovor in začetek izvajanja.

Evropska unija skupaj poskuša dognati pravi recept za to, da se v Evropi poberemo in začnemo ustvarjati delovna mesta. Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je ta teden pokazal na ključno dilemo med varčevanjem in investiranjem, ko je povedal: »Varčevalna strategija je pravilna, a je z več vidikov dosegla svoje meje.« Barosso je mnenja, da bi morala biti strategija  bolj usmerjena v spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja.

Dejstvo ostaja, da morajo prezadolženi dolgove poplačati, sicer denarja za prihodnje projekte ne bo hotel nihče več posoditi. Brez urejenih financ in strukturnih reform, ki naj bi zagotovile, da se taka situacija ne ponovi več, ne more biti gospodarske rasti in ne novih delovnih mest. Prevladuje mnenje vseh glavnih političnih opcij v Evropski uniji, da ukrepom ni prepričljive alternative, čeprav kratkoročno bolijo, bodo na dolgi rok sledile koristi. Evropska unija hkrati pripravlja ukrepe za nadzor bank, prepoved bančne tajnosti in davčnih oaz, s katerimi bodo finančne manipulacije, soodgovorne za nastalo situacijo, v Evropi onemogočene.

Evropska unija je pozdravila dogovor za predsednika vlade v Italiji, to je postal mlad, bivši evropski poslanec Enrico Letta. Dogovor med ključnimi političnimi strankami naj bi umiril politično nestabilnost v tem občutljivem obdobju v prezadolženi Italiji, da se bo lahko politična in gospodarska energija usmerila v reševanje finančne luknje, ki je v Italiji ocenjena na vrtoglavih 2000 milijard evrov.

Za konec še novica, da so evropske poslanke in poslanci vseh političnih barv spet stopili skupaj. Tokrat so Borisa Pahorja predlagali za priznanje »Državljan Evrope 2013.« Evropski parlament vsako leto podeli to prestižno nagrado državljankam in državljanom Evropske unije, ki so prispevali k spodbujanju boljšega vzajemnega razumevanja in tesnejšega povezovanja med državljani in državljankami držav EU ter tako prispevali h krepitvi evropskega duha. Boris Pahor je kot kritični pisatelj in intelektualec neprecenljivo vplival na slovenski jezik ter kulturni razvoj Slovenije in Italije ter uživa velik ugled na obeh straneh meje. Ta nagrada bi ob 100. rojstnem dnevu pomenila veliko priznanje za življenjsko delo Borisa Pahorja, pomembnega Slovenca in velikega Evropejca.

Foto: Wikipedia