Utrinek: Skrita moč molitve

molitevLjudje molijo že od pradavnine, ko so že občutili moč »nadnaravnih sil«. Z razvojem človeštva pa se je hkrati razvijal tudi način čaščenja in občudovanja »nadnaravnih sil«. Osrednjo vlogo pri tem ima molitev, ki izhaja iz latinske besede precarius ali »dobiti s prošnjo«. Z molitvijo iščemo nekaj zase in za druge. Z molitvijo služimo Bogu (Lk, 2,37). Molitve so lahko v obliki priznanja, objokovanja, izpovedi, kesanja, prošenj, žalovanja,…Molitev je »dotik« človeka z Bogom, ob veri, da Bog sliši in vidi tudi na skrivnem (»Kadar pa ti moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in môli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. In tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, ti bo povrnil- Mt,6,6,); kar je fundament oblikovanja človekove empatične vesti, ki je nepogrešljiv predpogoj za vsakršno moralo.

Moč molitve že dolgo časa privlači »radovednost« ljudi. V novejšem času je molitev tudi predmet znanstvenih raziskovanj. Tako William Parker in Elaine St. Johns v svojem delu Prayer can change your life navajata eksperiment na podlagi katerega se je na znanstven način ugotavljal pomen in vpliv molitve na človeka. Eksperiment se je izvajal na Univerzi Redlands v ameriški zvezni državi Kalifornija devet mesecev. Sodelovale so tri skupine prostovoljcev, po 15 v vsaki skupini.  Težave, ki so jih imeli pacienti, so bile  raznovrstne: od migren, želodčnih razjed, jecljanja, strahov do depresij, fobij, epilepsije.  Glede na obravnavo so se pacienti ločili po treh skupinah. V prvi skupini se je izvajala neka oblika skupinske psihoterapije; v drugi skupini so se pacienti sami molili za izboljšanje njihovega zdravja, v tretji skupini pa so pacienti imeli organizirani dve uri  tedensko skupinsko molitev. Najboljše rezultate je imela tretja skupina, ki je skupinsko molila, saj je zabeležila izboljšanje zdravja v 72 odstotkih primerov.

Zanimiv je tudi poskus ameriškega kardilologa Randolpha C. Byrda iz leta 1988. Deset mesecev je na koronarnem oddelku splošne bolnišnice San Francisco izvajal poskus z molitvijo na 393 pacientih, ki so se rehabilitirali po operativnem posegu. V eksperimentalni skupini je bilo 193 pacientov, za katere so se tudi molili, v kontrolni skupini pa je bilo 201 pacientov. Nobeden, ne od bolnišniškega osebja, ne od pacientov, ni vedel, v kateri skupini se kdo od pacientov nahaja. Byrd je angažiral različne religiozne skupine ljudi, da molijo za paciente, vendar samo za tiste iz eksperimentalne skupine. Za njih so molili vsak dan, vendar brez nikakršnih navodil kako naj molijo. Vsaka oseba, ki ji je bilo naročeno, da moli, je molila za več različnih pacientov, vsak pacient iz eksperimentalne skupine pa je imel med 5 do 7 oseb, ki so se zanj molile. Rezultati so bili tedaj senzacionalni. V eksperimentalni skupini so namreč pacienti  5-krat manj potrebovali jemati antibiotike, imeli so tri-krat manjši pojav pljučnih edemov, nobeden ni potreboval pomoč ventilatorjev in tudi število umrlih je bilo precej nižje, kot v primerjavi s kontrolno skupino.

Pomembna raziskovanja o vplivu molitve na duševno in fiziološko stanje človeka so delali tudi ruski znanstveniki. Dokazali so, da so čudežne ozdravitve povezane z duhovnostjo in odkrili številne telesne in duševne spremembe, ki jih človek lahko doživi v trenutku molitve ali verskega obreda. Molitev je močno zdravilo, ki ne uravnava samo procese v človeškem organizmu, temveč tudi obnavlja uničeno strukturo vesti, trdi Valery Slezin vodja laboratorija za nevropsihofiziologijo instituta Bekhterev iz Sankt Peterburga. Profesor Slezin je namreč uspel izmeriti moč molitve in ugotovil, da redovnik, ki moli, lahko popolnoma izključi možgansko skorjo, kar je mogoče še pri dojenčkih do treh mesecih starosti, ki se počutijo varne v bližini svoje matere. Z odraščanjem se občutek varnosti vse manjša, na drugi strani pa se povečuje možganska aktivnost. Ta aktivnost pa se zmanjša samo pri globokem spanju in molitvi, kar dobro vpliva na ljudi. Večina bolezni je po Slezinu povzročena z negativnimi situacijami in težavami, ki tarejo naš um. Te težave se med molitvijo blažijo, lahko pa popolnoma izginejo. Ruski znanstveniki so uspeli tudi dokazati, da se po maši ali drugih verskih obredih normalizira oz. izboljšajo krvni tlak in druge merljive vrednosti v krvi.

Morda terapevtski učinki molitve marsikoga tudi ne presenečajo, posebno tiste, ki molitev prakticirajo vse svoje življenje in se ob tem počutijo zdrave, optimistične in polne moči. Za vernike, ki redno molijo molitev ni samo verski ritual ali obred, temveč predstavlja način življenja, saj je vezni člen med tostranstvom in onstranstvom. In ravno vera v onstranstvo je tista, ki daje molitvi poseben pečat, saj človek že od nekdaj verjame, da je nad njim Bog – bitje dobrote (»Nihče ni dober razen enega, Boga« – Lk, 18,19) in intelekta, ki je vrhovna in končna instanca pravičnosti in reda.

Foto: sharefaith.com