Utrinek: Nova številka revije Tretji dan

Tretji dan 5-6 2012Kot je sedaj že v navadi, revija Tretji dan izhaja s svojo redno zakasnitvijo. Tako tudi tema, kateri se v svojem osrednjem delu posveča, ni več najbolj sveža, vendar zato nič manj aktualna. Tokratna druga dvojna številka že z uvodnikom postavlja v ospredje izvolitev papeža Frančiška. Uvodničar ga pomenljivo poimenuje kar »popravljavec Cerkve«. Pozneje v reviji so še trije prispevki posvečeni tej temi. V izbranem odlomku tako imenovane Knjige papežev, ki je izšla v latinščini, lahko beremo (za prevod gre zahvala Alešu Mavru) življenjepise prvih devetnajstih papežev. Isti prevajalec nam v nadaljevanju predstavi še odlomek iz knjige Frederica J. Baumgartnerja, ki govori o zgodovini konklava. Za tretji prispevek v sklopu o papežu je bila nazadnje prevedena še prva Frančiškova pridiga v Sikstinski kapeli dan po njegovi izvolitvi.

Vrnitev na začetek revije nam v rubriki Vera in razum v branje ponuja prispevek Aleša Ernecla, ki polemizira z argumenti ateistov o božjem obstoju. Filozofski oddelek je tokrat posvečen ruski filozofski tradiciji. V tekstu o bistvu in smernicah ruske filozofije nas Semjon Frank na jedrnat, a poglobljen način vpelje v svet filozofije, ki ima duhovne korenine. Sledijo teološko obarvani teksti. Najprej Jacob Neusner (prevod Anton Štrukelj) na osnovi odziva papeža Benedikta XVI. govori o novem obratu v judovsko-krščanskem dialogu. Teologiji apostolskih del se nadalje posveča Jacob Stephan Jervel (prevod Leon Jagodic), čigar prvi del prispevka smo lahko brali že v prvi letošnji številki. Tokrat ne manjka niti patristična tema, saj nam Athanasius Scheider (prevod Leon Jagodic) predstavi pravilo svetih očetov, ki so že od nekdaj izkazovali posebno skrb za liturgijo. Na to tematiko se lepo navezuje tudi prispevek Jerneja Kurinčiča, ki je nekakšen odziv na prispevek iz prve letošnje številke. Avtor s tem, ko jo umešča v brezčasne koordinate,  ponuja rešitev za spor med privrženci tradicionalne in moderne liturgije. Še en kamenček v mozaik liturgije pa ob koncu revije predstavlja tudi prispevek Cecilije Oblonšek, ki na kratko oriše življenje in delo liturgika in teologa Anscarja Chupungca.

Martha Bolton: Zgodba o Ezavu in Jakobu (prevod Gregor Čušin) zapolnjuje leposlovno kvoto revije, ki je pospremljena z razlago Sama Skralovnika: Najdražja obara v zgodovini. Okusu za lepoto pa zadosti prispevek Mojce Polone Vavpotič o Georgesu de la Touru. Njegovo ustvarjanje se vrti okrog simbola luči, ki mu avtorica uvodoma daje mistične razsežnosti.

Proti koncu revije Franc Bešter v eseju razmišlja o denarju in duhu. Nato sledi še odziv na pesniško zbirko (Naplavine duše), knjižna presoja (Adijo, grem domov … Temne sence demence) in pa s teološko-zgodovinskim uvodom pospremljena recenzija spletne serije (Minutka za Sveto pismo).

Fotografije za številko je prispeval Janez Oblonšek in jih pospremil z izborom besedil iz knjige »Kakšen je Bog«. Osnovni motiv so otroci, ki sporočajo logiko božjega kraljestva.

Kratki in vsebinsko bogati prispevki Tretjega dne so lahko odlično počitniško branje!