Možina: Opeka sporoča, da prevzemimo odgovornost

2
305

3303_Opeka_naslovka_za_splet_x220_yCeljska Mohorjeva družba je v ponedeljek, 28. oktobra 2013, v svoji knjigarni v Ljubljani pripravila dobro obiskano predstavitev novih dveh knjig, o Pedru Opeki in o religiji. Po izjavah direktorja prof. Jožeta Faganela je ena bolj teoretična, druga pa njena izpeljava v konkretnost, obe pa vendarle nekoliko drugačni od ustaljenih pričakovanj.

Prvo knjigo Johna D. Caputa, O religiji, sta predstavila avtor spremne besede dr. Robert Petkovšek in prevajalec Leon Jagodic. Jezik knjige je sicer nekoliko zahteven, vendar se naj bi knjiga brala tekoče. V prebranem odlomku smo lahko dobili okus knjige, ki obravnava na primer vlogo modernih epopej, kot so Vojne zvezd, preko katerih se izražajo določeni arhetipski religijski liki oz. preko katerih mladi spoznavajo religijski svet. Na Caputa sta sicer vplivali dve filozofski šoli, francoski dekonstukcionalizem in hermenevtika, zato po eni strani razstavlja institucije kot je verovanje in se po drugi strani sprašuje vprašanja o sebi, ki nimajo konca. V čem končno vidi izhodišče za vrednotenje vsega verskega pa lahko odkrijete v knjigi sami.

Jože Možina, ki prestavljal knjigo Pierra Lunela Pustolovščina Pedra Opeke (prevod Tjaša Mohar in Ana Kirn), je prepričan, da je prav vera tista, ki misijonarju omogoča, da vztraja med reveži na rdečem otoku. Enako verjame eden prvih in dolgoletnih sodelavcev Opeke (ki jih je danes že 430), Rok Gajšek, ki je prišel na Madagaskar v letu 1970 tri tedne za njim. Gajšek meni, da bi brez vere Opeka že zdavnaj pobegnil iz tistih razmer in da je prav zaradi moči vere pripravljen nadaljevati s svojim delom, dokler bo živel še en sam revež.

Knjiga je pričevanje iz prve roke, da je mogoče poseči v navidez nemogoče dogajanje, ko ljudje zgubijo vse svoje dostojanstvo. Jože Možina še poudari, da vse te lepe zgradbe, ki jih gradijo v bratstvu, najboljše šole na Madagaskarju ali prepričljive pridige med nedeljsko pridigo pred nekaj tisoč ljudmi, niso slučaj, marveč imajo podlago v skrbni pripravi. Pri tem nas lahko zanese, da resignirano vzdihnemo: »Jaz bi tudi, če bi bil on.« Vendar nam Opeka odgovarja, da ni res, da se ne da nič narediti: naredi, kar lahko! Sporoča nam, da prevzemimo odgovornost za svet. Tudi mi smo odgovorni za reveža na koncu sveta, s tem kako živimo tukaj in zdaj. Možina se je še vprašal, v čem smo sicer drugačni od živali, če skrbimo le za svojo družino, za širši krog ljudi pa nam zmanjka.

Več o knjigah na spletni strani Celjske Mohorjeve družbe.


2 KOMENTARJI

  1. Albancem, ki na Balkanu veljajo za tiste “za bikom”, je Bog dal eno mater Terezijo na katero so po pravici lahko neznansko ponosni.
    No, tudi pri nas se kazejo posledice semena mucencev. Nas slovenski Pedro Opeka lahko odtehta v bozjih oceh mnogo sprijenih osebkov in parazitov.

  2. Zanimiva misel: Če mislimo le na sebe in na najbližje, smo podobni živalim!

    To opozorilo je zelo aktualno za sedanji slovenski čas, ker nas je takšno mišljenej pripeljalo v hudo družbeno krizo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite