B. Nežmah: Konzervativna stran potrebuje glasnost

Foto: Tatjana Splichal.
Foto: Tatjana Splichal.

17. junija so na Družini zaznamovali izid 50. številke mesečne priloge Slovenski čas, kar so obeležili z okroglo mizo, pri kateri so sodelovali Matej Kovač (spletni magazin Časnik), Alen Salihović (Radio Ognjišče), Miha Kosovel (spletni forum Kritika konservativna), Lenart Rihar (Zaveza), dr. Bernard Nežmah (medijski strokovnjak) in Bogomir Štefanič (Slovenski čas). Okroglo mizo je odlično povezovala Manica Ferenc, saj so gostje tudi ob kakšnem provokativnem vprašanju prišli do besede in lahko izrazili svoj vidik.

Matej Kovač s Časnika je okroglo mizo pričel z ugotovitvijo, da je danes informacijo sicer lahko dobiti, vendar jo pogosto prehitro strpamo v okrnele predsodke. Lenart Rihar je temu dodal, da marsikatere informacije vendarle ni mogoče najti v dnevnih časopisih ali na televiziji, ki nagovarjajo najširše množice. Kot primer pomanjkljivega izpolnjevanja naloge obveščanja je Alen Salihović spomnil na pretekli konec tedna, ko se je na Brezjah zbralo 14.000 ljudi in v Ljubljani nekaj sto ljudi na paradi ponosa. Pri tem se je urednik informativnega programa na Radiu Ognjišče vprašal, zakaj v dnevnih medijih o prvem dogodku ni bilo zaslediti objav in zakaj bralci oz. gledalci na to ne reagirajo.

Bernard Nežmah je predstavil še en primer, ko v družbi manjkajo vprašanja, ki jih lahko po svoji funkciji zastavljajo novinarji. Kot primer je navedel vprašanje o preteklih neuspelih pogovorih med SDS in Mirom Cerarjem glede prevzema premierske funkcije. Nežmah tako v medijih ni uspel prebrati, kakšni so bili ti pogovori, zakaj niso uspeli oz. kaj bo zdaj drugače, ko Cerar kandidira na volitvah s svojo stranko ipd. Pri tem je spomnil na vlogo medijev, ki formirajo osrednja verovanja v družbi. V zadnjem času se tako predvsem išče mesijo, ki bo družbo ‘odrešil’ koruptivnosti. Vendar Nežmah v medijih paradoksalno vidi tudi rešitev, saj z več nastopi v medijih potencialni ‘odrešeniki’ izgubljajo svojo mitsko razsežnost.

Bogomir Štefanič prepoznava, da bi se naj danes pluralizacija medijskega prostora po več kot dvajsetih letih zaključila, ampak smo šele na njenem začetku. Miha Kosovel je pri tem povedal, da so se sami za ustanovitev Kritike konservativne odločili, ker so razmišljali o tem, kaj jim manjka in so si želeli drugačnega pristopa, rehabilitacije pojma konzervativnosti. Želja ustvarjalcev spletnega portala je, da predvsem mladim prikažejo, da je konzervativnost nekaj normalnega.

Nežmah je nastanek pojma pluralizacije medijev povezal s koncem 80-ih let, ko se o pluralizaciji govorilo predvsem v SZDL. Temu nasproti je postavil dogajanje v 19. stoletju, ko je bil ustanavljanje medijev samoumevno in ni nihče govoril o pluralizaciji. V Sloveniji danes opaža razkorak med tržnim gospodarstvom in statusom quo v medijih, ki je v marsičem tudi posledica slabih izkušenj z dnevniki na desnici. Vendar Nežmah meni, da je potrebno pogledati onkraj ‘samorecikliranja’ v slovenskih medijih, da pride do spoznanja, da je lahko svet tudi drugačen.

Štefanič vidi v medijskih projektih predstavljenih na okrogli mizi pobudo za rehabilitacijo pojmov v jeziku. Nežmah mu potrjuje, ko pravi, da gre v medijih za borbo idej, boj za pomen besed, predvsem glede naprednih idej. Pri tem desnici in katoličanom manjka glasnosti, nekakšna ‘parada ponosa konzervativcev’.

Miha Kosovel je pri tem izpostavil, da ni težava v tem, da so dnevniki pretežno levo usmerjeni, ampak da so slabi. Po njegovem mnenju ni ne desnega ali levega raziskovalnega novinarja, so samo dobri ali slabi. Tudi Matej Kovač vidi prihodnost za desne medije v manjši ekipi raziskovalnih novinarjev, ki bi bila sposobna objavljati relevantne dnevne vsebine, t.i. ‘breaking news’. Štefanič še zaključi, da lahko desni mediji glede na njihov trenutni domet gradijo predvsem na posameznih projektih, ki odgovarjajo na potrebe ljudi, pa čeprav pri tem gledamo z žabje perspektive. Zato je namen Slovenskega časa, da se približa človeku in gleda skozi optiko žrtve ter odgovarja na njihove potrebe.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.