Prva in največja slovenska živa postavitev svetopisemskih prizorov božjega rojstva v Postojnski jami praznuje 24 let. Letos bodo k prazničnemu vzdušju prispevali pevski zbori iz Slovenije in zamejstva, ki se jim bodo pridružili mladi operni pevci. Predstave živih jaslic med 22. in 30. decembrom bo spremljal božični sejem. Na tradicionalno uprizoritev božične zgodbe 25. decembra in dan pozneje, na Štefanovo, vabijo tudi v jamo Pekel pri Žalcu.
V soteski Mlačca v Mojstrani tudi za letos napovedujejo spektakel živih jaslic v ledenem kraljestvu. Predstavo bo uprizorilo 26 igralcev, domačinov, tematizirala pa bo vsakodnevno težo sprejemanja odločitev. Prireditev si bo mogoče ogledati od božiča do 4. januarja.
Vrsto let žive jaslice pripravljajo v vasici Studenice v občini Poljčane. Letos bo predstava na ogled na božični večer, za božič in na štefanovo. Božično zgodbo pa si bo mogoče za božič, na štefanovo in 5. januarja ogledati tudi na Dolenjskem, kjer jo bo na dvorišču svojega domovanja v Škocjanu uprizorila skupnost Cenacolo.
Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije bo 100. obletnico rojstva in 20. smrti jasličarja p. Wolfganga Koglerja obeležilo z razstavo jaslic v frančiškanskem samostanu v Novem mestu, ki bo na ogled vse do 6. januarja. Na letos jubilejno deseto razstavo jaslic, ki jo vsako leto posvetijo Koglerju, pa vabijo tudi v kartuzijo Jurklošter. Jaslice bodo na ogled konec tedna in ob praznikih vse do svečnice.
Mednarodno razstavo jaslic med 22. decembrom in 12. januarjem pripravljajo na Sveti Gori nad Solkanom, slovenske jaslice pa bodo ob vodenjih na ogled v Rovih pod starim Kranjem ter v Tržiču, kjer bo galerija Ribnikarjevih jaslic odprta od božiča do svečnice.
Društvo rezbarjev bo jaslice ustvarjalcev iz Slovenije, Avstrije in Madžarske razstavilo v Slivnici pri Mariboru, kjer bodo na ogled do 12. januarja, v celjski osrednji knjižnici pa bo do 10. januarja odprta razstava solnograških jaslic iz Bad Ischla in okolice, ki bo predstavila večstoletno tradicijo izdelovanja jaslic v avstrijski solnograški pokrajini.
Različne jaslice bodo na ogled tudi v prekmurskih Banovcih, ki se vsako leto decembra spremenijo v božično vas, v kateri jaslice postavijo kar pred hiše.
Na Brezjah je v muzeju poleg brezjanske cerkve zbirka približno 400 jaslic z vsega sveta na ogled vse leto, tokrat pa so slovenske jaslice na ogled tudi na 38. mednarodni razstavi jaslic v Rimu.
V prestolnici poleg največjih jaslic v frančiškanski cerkvi na Tromostovju veliko pozornosti pritegnejo tudi jaslice v stolnici, na Ljubljanskem gradu in v Dravljah. Letos pa si je mogoče v Galeriji Družina do 20. decembra ogledati jaslice Lize Hribar, ki so jo pripravili ob kiparkini stoletnici rojstva. Na Bregu, pred Zoisovo palačo so na ogled velike, nenavadne jaslice iz slame. Slamnate figure, ki upodabljajo Sveto Družino, svete tri kralje, pastirje in ovce je izdelal Anton Kravanja v svoji delavnici v Posočju. Preko 200 ur in neskončno število vbodov z iglo je bilo potrebnih, da je slamo povezal na leseno ogrodje, ki ga je uporabil kot osnovo za slamnate figure.
Prve žive jaslice je leta 1223 postavil Frančišek Asiški. V gozdu pri kraju Greccio v Umbriji je v votlino postavil jasli, k njim privezal vola in osla, nad njimi pa si je postavil oltar, kjer je imel polnočnico.
Na Slovenskem so prve jaslice postavili leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Iz jezuitskih cerkva so se jaslice širile v druge cerkve in od tam v hiše plemičev, v 18. stoletju še v meščanske in na začetku 19. stoletja v kmečke domove. Slovenske jaslice sodijo predvsem v sklop alpskih jaslic, ki so k nam prišle iz Tirolske. Drugi tip so kotne jaslice; ime izvira iz postavljanja v “Bogkov kot”.
Vir: Novi glas
