Utrinek: Aktualno v Evropski uniji

0
136

evropski_parlament

  • Denar EU naslednjih 7 let za trajnostno rast, nova delovna mesta in konkurenčnost
  • ERASMUS+: finančna podpora za več kot štiri milijone mladih
  • V upravah podjetij naj bo vsaj 40 odstotkov žensk
  • Malala: revni otroci ne potrebujejo i-Pada, samo knjigo in svinčnik

Po mesecih zapletenih pogajanj je Parlament v torek potrdil dogovor za porabo proračuna EU za naslednjih 7 let. Več kot 900 milijard evrov, ali približno 1 odstotek BDP vseh držav članic EU skupaj, bo EU investirala za različne projekte v državah članicah, tudi v Sloveniji.

Denar EU bomo tako v naslednjih 7 letih tudi v Sloveniji, če bomo napisali dobre projekte in se jih tudi držali, lahko porabili predvsem za trajnostno rast, nova delovna mesta in konkurenčnost.

Za ustvarjanje delovnih mest bodo na voljo znatna sredstva iz Evropskega socialnega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Finančni okvir predvideva nov program Erasmus+, ki bo mladim ponudil številne nove možnosti dodatnega izobraževanja. V podporo kinematografiji, avdiovizualnim storitvam in drugim kulturnim dejavnostim bodo na razpolago sredstva iz novega programa Ustvarjalna Evropa.

Proračunski okvir vsebuje tudi nov program za raziskave in inovacije Obzorje 2020. Mala in srednje velika podjetja bodo lahko pridobila sredstva iz novega programa COSME. Na področju investicij v infrastrukturo, zlasti v energetiko in digitalne storitve, bo ključno vlogo igral instrument za povezovanje Evrope. Dodatne možnosti financiranja za raziskovalne in razvojne projekte bodo zagotavljali številni finančni instrumenti.

Za čistejše okolje prek razvoja nizkoogljičnega gospodarstva pa bo veliko sredstev namenjenih podnebnim projektom. Sredstva iz spremenjene skupne kmetijske politike bodo namenjena spopadanju z izzivi varnosti hrane, podnebnih sprememb in trajnostne rasti. Poleg tega bodo poenostavljena pravila financiranja olajšala dostop upravičencev do sredstev in zmanjšala možnosti napak. Prihodnji proračun predvideva tudi ukrepe za bolj odprto in varno Evropo.

Dogovor je pozdravila tudi Romana Jordan, ki je povedala, da je “pomembno, da se lahko novi programi začnejo izvajati takoj,« saj »vsebujejo dobre rešitve, s katerimi bo tudi olajšano sodelovanje pri projektih tudi za slovenske državljane, podjetja in institucije.«

Slovenske regije se velikokrat pritožujejo, da so postopki za pridobitev finančnih sredstev EU preveč zapleteni. Zato so poslanci odstranili nekatere birokratske ovire za dostop do finančnih sredstev, kar je v času gospodarske krize še posebej pomembno.

Seveda pa večino slovenskih projektov preverjajo Slovenci na ministrstvih doma – in tudi ti morajo narediti vse, da bomo v Sloveniji hitro in brez nepotrebnih zapletov počrpali denar EU. Iz Bruslja je opaziti, da so prav slovenski birokrati doma do slovenskih projektov med najbolj zahtevnimi v Evropi.

Na plenarnem zasedanju je Evropski parlament sprejel tudi novi program Erasmus+, ki bo financiral štipendije za študente, učitelje, trenerje in vajence za študij in usposabljanje v drugih državah EU. Do programa so po novem upravičeni tudi mladi voditelji, prostovoljci in športniki. Nov sistem jamstva posojil pa bo omogočil poceni posojila za tiste, ki želijo magisterij opravljati v tujini.

“Evropska unija je tudi v času krčenja sredstev uspela zvišati proračunska sredstva na tem področju ” je izpostavil dr. Milan Zver. Sredstva na področjih, ki so usmerjena v rast in delovna mesta se bodo v naslednjih 7 letih namreč povečala za 40%.

S skupnim proračunom okoli 14,7 milijard evrov bo Erasmus+ mladim od 13 do 30 let omogočil študij v tujini, magistrskim študentom pa ponudil mehanizem posojilnih jamstev, ki bo omogočal pridobitev ugodnih posojil od 12.000 evrov za enoletni magistrski študij do 18.000 evrov za dvoletni študij v drugi državi EU. Vse to kot dodatek možnostim, ki že obstajajo na nacionalni ravni.

“V boju proti brezposelnosti mladih in pri naših prizadevanjih za usposabljanje, mobilnost in združevanje Evropejcev bo Erasmus+ združeval in nadgradil programe za izobraževanje in usposabljanje, kot so Comenius, Erasmus, Erasmus Mundus, Leonardo da Vinci (poklicno usposabljanje) in Grundtvig. Prvič doslej bo vključeval tudi športne programe.” pa je dodala odgovorna evropska poslanka, Doris Pack (ELS, Nemčija).

Evropski poslanci so ta teden izglasovali tudi predlog direktive, po kateri bodo morala do leta 2020 zasebna podjetja z več kot 250 zaposlenimi, ki kotirajo na evropskih borzah, zagotoviti, da bo v njihovih upravnih odborih na vodilnih mestih vsaj 40 odstotkov žensk – danes le 18%. Nujna bo preglednost izbirnih postopkov za člane uprav, ter sankcije, če se podjetja ne bodo držala pravil.

Parlament je resolucijo sprejel s 459 glasovi za, 148 proti in 81 vzdržanimi glasovi.

“Za podjetja, ki kotirajo na borzi, je nujno, da v svoje procese odločanja vključujejo visoko usposobljene ženske, s ciljem tako doseganja konkurenčnosti kot doslednega spoštovanja evropskih načel in vrednot enakosti,” je v razpravi povedala Rodi Kratsa-Tsagaropoulou (ELS, Grčija)

Za konec pa še, da je ta teden v Strasborugu Malala Jusafaj, 16-letna Pakistanka, borka za pravico deklic do izobraževanja osebno prejela letošnjo Nagrado Saharova za svobodo misli.
“Med name je revščina, pomanjkanje svobode, strah in terorizem; pa vendar je med nami tudi upanje – ker držimo skupaj, da pomagamo tem otrokom, se postavimo zanje in ukrepamo” je povedala Malala in se zavzela za pomoč njenim vrstnikom: “Ti otroci ne potrebujejo Iphona, samo knjigo in svinčnik.”

Lep pozdrav iz Strasbourga, Klemen Žumer

Prijava

Za komentiranje se prijavite