Slabo delovanje pravne države je v sramoto ne samo pravosodju, ampak tudi vsakokratni vladi, državni upravi, zakonodajalcem in nenazadnje državljanom.
Proces demokratizacije se je v začetku devetdesetih let obzirno izognil večjim posegom v sodstvo iz spoštovanja avtonomije pravosodne veje oblasti in hkrati z upanjem, da bodo zaposleni v pravosodju upravičili to zaupanje z visoko profesionalnim in etičnim delom, da bo tudi pravosodje pričelo s katarzo – ne v naslado kakemu političnemu polu, ampak zaradi lastne verodostojnosti in nujnosti, da vzpostavimo zaupanja vredno pravno državo. So to zaupanje upravičili? Se je pravosodje reformiralo samo od znotraj, iz lastne volje po novi legitimnosti?
(Ne v pravosodju ne na drugih področjih se Slovenija ni odločila ne za “zloglasno” lustracijo ne za mehkejšo pozitivno diskriminacijo. Le v smislu lastništva kapitala je takšno možnost načeloma ponudila denacionalizacija.)
Namesto kritike pravosodja, ki je lahko tudi neupravičena, politično motivirana in politikantska (ali pa je takšna prikazana zaradi podobnih politikantskih namenov z drugega političnega brega) bi bila na mestu nacionalna informacijska kampanja za pravno državo ter poziv zlasti pravosodju za strastno varovanje in uveljavljanje pravne države. Recimo, nekaj podobnega kot je bila kampanja “Vzemi račun!” ob uvedbi DDV. Pravna država je seveda še veliko pomembnejša…
Kako dobro bi bilo, če bi sebi in drugim privoščili pravno državo! Koliko lažje, prijetnejše in ponosneje bi živeli! Koliko lažje bi se postavljali ob bok najuspešnejšim v Evropski uniji! Nepopolnost pravne države je ena tistih pomanjkljivosti, zaradi katere Zahod še vedno rad kaže s prstom na Vzhod – na “geomentalno” območje, iz katerega bi tudi Slovenci radi pobegnili ali celo trdimo, da smo ga za seboj pustili že v bivši Jugoslaviji.
Zaskrbljujoče je, kako malo pri nas mladi, izobraženi in uspešni ljudje zaupajo v vladavino prava, ali resignirano izkazujejo prepričanje – naj bo resnično ali ne – da je pravna varnost v poslovnem svetu pri nas šibka, politizacija poslovnega sveta pa široko razširjena.
Zdi se, da sta glavna pomisleka glede pravne države dva: da v praksi instrumenti, storitve pravne države niso v polnosti dostopne vsem državljanom enako, ter da nekateri pripadniki političnih in gospodarskih elit menijo, da so nad zakonom.
Ali morda kdo namerno sabotira pravno državo, da bi dokazal njeno domnevno nemoč, in da bi se nam začelo tožiti po prejšnji, arbitrarni, selektivno pravni, kvazi pravni državi? Ali pa po “učinkovitih” avtoritarnih nadomestkih zanjo?
V Sloveniji ovojnice pri običajnih zdravstvenih storitvah ali pri rutinskih upravnih postopkih navadnih državljanov menda niso prav pogoste; korupcija nas v vsakdanjem življenju običajno praviloma ne zadane. Tveganje se poveča v poslovnem svetu, na stični točki med visokimi poslovnimi krogi in državo. Koliko pomembnejših, večjih in dobro stoječih slovenskih podjetij je, ki tako ali drugače ne bi bili povezani s politiko? Zaskrbljujoče je, da so pri nas podjetniki tisti, ki – takoj ko prerastejo obrtniško velikost – iščejo politične botre. Moralo bi biti kvečjemu obratno: da je politika tista, ki išče (finančno) podporo v gospodarstvu, gospodarstvo pa lobira za liberalnejše pogoje poslovanja.
Percepcija, da je temu tako, je deležna odločno premalo skrbi. Zakonodajalci in vlada, odvetniška zbornica, policija in tožilstvo, še posebej pa sodišča bi morali naravnost tekmovati, da ljudi z dejstvi prepričajo, da živimo v “območju pravne varnosti”.
Misel o obstoju neformalne mreže “old boysev”, ki da ključno, nelegitimno ali celo nelegalno, posega v gospodarsko, politično, medijsko, pravosodno in celo civilno-družbeno območje, je občutku za pravno državo, za prav in dobro, tako neznosna, da bi jo najraje zavrgli kot moraste sanje. Ta misel je videti tako nevzdržna, da jo tudi zunanji opazovalci – kolikor sploh imajo časa za Slovenijo – najraje zavrnejo kot prevelike strahove šibke, prenapete, premalo izkušene nove politike. Kajti, ko bi jo sprejeli kot verodostojno analizo stanja, bi to pomenilo, da smo Slovenci kot celota, kot nacija, levi in desni, padli na izpitu demokratične preobrazbe, če zaradi drugega ne zato, ker s tako mrežo nismo mogli obračunati in se je znebiti sami. Naše članstvo v družinah, kot so Evropska unija, NATO in OECD temelji, med drugim, na privzetem prepričanju, da v Sloveniji ni takšnih nelegitimnih ali celo nelegalnih vplivnih mrež.
V takšnih razmerah je edina pot do utrditve vladavine prava oblikovanje javnega mnenja, ki se bo odločno postavilo na stran pravne države. Izhodišče mora biti, da je obstoj take mreže – dejanski ali domneven – jasno prepoznan kot nelegitimen in večidel tudi nelegalen. Samo takšno javno mnenje bo lahko dovolj učinkovita podlaga za utrditev pravne države.
Pomanjkanje pravne države bo prej ali slej prizadelo tudi tiste, ki trenutno uspevajo ob njenih pomanjkljivostih: prizadelo jih bo preko pravice močnejšega ali preko podobi Slovenije prizadejane škode. Sedanja finančna kriza kaže, kako občutljivi so finančni trgi na percepcije in govorice. Zahod prav zaradi pomanjkljivosti pravne države v nekaterih novih članicah EU začenja dvomiti v zrelost teh držav in globino njihovih demokratičnih reform. Zgolj biti član EU v prihodnje ne bo dovolj; potrebno bo biti v njenem trdnem jedru. Tja pa se bomo lahko uvrstili le z verodostojnostjo. Partnerjev v EU ne zanima, ali so – domnevne ali resnične – pomanjkljivosti pravosodja v novih državah članicah EU posledica prepletenosti pravosodnih struktur z nekdanjo nomenklaturo ali sad kronične podvrženosti pravosodja nedovoljenim vplivom vsakokratne politične oblasti: oboje zbuja dvome v resničnost reform in vladavino prava. Rešitev iz te zagate je zato zares lahko le v zavestni odpovedi politike “dediščini” preteklosti in poskusom njenega nedovoljenega vpliva v sedanjosti.
Pripis uredništva: Besedilo je iz knjige Leona Marca Dežela priložnosti, ki jo lahko po akcijski ceni naročite na Časniku in ga tako tudi podprete.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
