Utrditi pravno državo

18

pravicnostSlabo delovanje pravne države je v sramoto ne samo pravosodju, ampak tudi vsakokratni vladi, državni upravi, zakonodajalcem in nenazadnje državljanom.

Proces demokratizacije se je v začetku devetdesetih let obzirno izognil večjim posegom v sodstvo iz spoštovanja avtonomije pravosodne veje oblasti in hkrati z upanjem, da bodo zaposleni v pravosodju upravičili to zaupanje z visoko profesionalnim in etičnim delom, da bo tudi pravosodje pričelo s katarzo – ne v naslado kakemu političnemu polu, ampak zaradi lastne verodostojnosti in nujnosti, da vzpostavimo zaupanja vredno pravno državo. So to zaupanje upravičili? Se je pravosodje reformiralo samo od znotraj, iz lastne volje po novi legitimnosti?

(Ne v pravosodju ne na drugih področjih se Slovenija ni odločila ne za “zloglasno” lustracijo ne za mehkejšo pozitivno diskriminacijo. Le v smislu lastništva kapitala je takšno možnost načeloma ponudila denacionalizacija.)

Namesto kritike pravosodja, ki je lahko tudi neupravičena, politično motivirana in politikantska (ali pa je takšna prikazana zaradi podobnih politikantskih namenov z drugega političnega brega) bi bila na mestu nacionalna informacijska kampanja za pravno državo ter poziv zlasti pravosodju za strastno varovanje in uveljavljanje pravne države. Recimo, nekaj podobnega kot je bila kampanja “Vzemi račun!” ob uvedbi DDV. Pravna država je seveda še veliko pomembnejša…

Kako dobro bi bilo, če bi sebi in drugim privoščili pravno državo! Koliko lažje, prijetnejše in ponosneje bi živeli! Koliko lažje bi se postavljali ob bok najuspešnejšim v Evropski uniji! Nepopolnost pravne države je ena tistih pomanjkljivosti, zaradi katere Zahod še vedno rad kaže s prstom na Vzhod – na “geomentalno” območje, iz katerega bi tudi Slovenci radi pobegnili ali celo trdimo, da smo ga za seboj pustili že v bivši Jugoslaviji.

Zaskrbljujoče je, kako malo pri nas mladi, izobraženi in uspešni ljudje zaupajo v vladavino prava, ali resignirano izkazujejo prepričanje – naj bo resnično ali ne – da je pravna varnost v poslovnem svetu pri nas šibka, politizacija poslovnega sveta pa široko razširjena.

Zdi se, da sta glavna pomisleka glede pravne države dva: da v praksi instrumenti, storitve pravne države niso v polnosti dostopne vsem državljanom enako, ter da nekateri pripadniki političnih in gospodarskih elit menijo, da so nad zakonom.

Ali morda kdo namerno sabotira pravno državo, da bi dokazal njeno domnevno nemoč, in da bi se nam začelo tožiti po prejšnji, arbitrarni, selektivno pravni, kvazi pravni državi? Ali pa po “učinkovitih” avtoritarnih nadomestkih zanjo?

V Sloveniji ovojnice pri običajnih zdravstvenih storitvah ali pri rutinskih upravnih postopkih navadnih državljanov menda niso prav pogoste; korupcija nas v vsakdanjem življenju običajno praviloma ne zadane. Tveganje se poveča v poslovnem svetu, na stični točki med visokimi poslovnimi krogi in državo. Koliko pomembnejših, večjih in dobro stoječih slovenskih podjetij je, ki tako ali drugače ne bi bili povezani s politiko? Zaskrbljujoče je, da so pri nas podjetniki tisti, ki – takoj ko prerastejo obrtniško velikost – iščejo politične botre. Moralo bi biti kvečjemu obratno: da je politika tista, ki išče (finančno) podporo v gospodarstvu, gospodarstvo pa lobira za liberalnejše pogoje poslovanja.

Percepcija, da je temu tako, je deležna odločno premalo skrbi. Zakonodajalci in vlada, odvetniška zbornica, policija in tožilstvo, še posebej pa sodišča bi morali naravnost tekmovati, da ljudi z dejstvi prepričajo, da živimo v “območju pravne varnosti”.

Misel o obstoju neformalne mreže “old boysev”, ki da ključno, nelegitimno ali celo nelegalno, posega v gospodarsko, politično, medijsko, pravosodno in celo civilno-družbeno območje, je občutku za pravno državo, za prav in dobro, tako neznosna, da bi jo najraje zavrgli kot moraste sanje. Ta misel je videti tako nevzdržna, da jo tudi zunanji opazovalci – kolikor sploh imajo časa za Slovenijo – najraje zavrnejo kot prevelike strahove šibke, prenapete, premalo izkušene nove politike. Kajti, ko bi jo sprejeli kot verodostojno analizo stanja, bi to pomenilo, da smo Slovenci kot celota, kot nacija, levi in desni, padli na izpitu demokratične preobrazbe, če zaradi drugega ne zato, ker s tako mrežo nismo mogli obračunati in se je znebiti sami. Naše članstvo v družinah, kot so Evropska unija, NATO in OECD temelji, med drugim, na privzetem prepričanju, da v Sloveniji ni takšnih nelegitimnih ali celo nelegalnih vplivnih mrež.

V takšnih razmerah je edina pot do utrditve vladavine prava oblikovanje javnega mnenja, ki se bo odločno postavilo na stran pravne države. Izhodišče mora biti, da je obstoj take mreže – dejanski ali domneven – jasno prepoznan kot nelegitimen in večidel tudi nelegalen. Samo takšno javno mnenje bo lahko dovolj učinkovita podlaga za utrditev pravne države.

Pomanjkanje pravne države bo prej ali slej prizadelo tudi tiste, ki trenutno uspevajo ob njenih pomanjkljivostih: prizadelo jih bo preko pravice močnejšega ali preko podobi Slovenije prizadejane škode. Sedanja finančna kriza kaže, kako občutljivi so finančni trgi na percepcije in govorice. Zahod prav zaradi pomanjkljivosti pravne države v nekaterih novih članicah EU začenja dvomiti v zrelost teh držav in globino njihovih demokratičnih reform. Zgolj biti član EU v prihodnje ne bo dovolj; potrebno bo biti v njenem trdnem jedru. Tja pa se bomo lahko uvrstili le z verodostojnostjo. Partnerjev v EU ne zanima, ali so – domnevne ali resnične – pomanjkljivosti pravosodja v novih državah članicah EU posledica prepletenosti pravosodnih struktur z nekdanjo nomenklaturo ali sad kronične podvrženosti pravosodja nedovoljenim vplivom vsakokratne politične oblasti: oboje zbuja dvome v resničnost reform in vladavino prava. Rešitev iz te zagate je zato zares lahko le v zavestni odpovedi politike “dediščini” preteklosti in poskusom njenega nedovoljenega vpliva v sedanjosti.

Pripis uredništva: Besedilo je iz knjige Leona Marca Dežela priložnosti, ki jo lahko po akcijski ceni naročite na Časniku in ga tako tudi podprete.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


18 KOMENTARJI

  1. Hočemo vrednotno in pravično pravno državo!!!

    Ne zgolj skupek pravnega formalizma, ki ščiti privilegirane!

    Hočemo, da bodo sodišča negovala in uresničevala občutek za nepristranost, resnicoljubje, pravičnost in vrednote!

    Obrazložitve sodb ne smejo biti suhoparne. V katerih, žal, ni sledi po vzgojnem elementu vrednotnega življenja.

    Vendar brez vrednotnega življenja ni nepristranosti, resnicoljubja, pravičnosti, poštenja.

    Vse to pa manjka tistim, ki kršijo zakone kot tudi marsikomu, ki sodi.

  2. Vrednotno in pravično je, da politične odločitve, zakone in sodbe preveva življenjska logika,ki spodbuja:

    – uravnotežen duhoven in materialen razvoj človeka in slovenske skupnosti

    – negovanje čuta ljubezni do našega doma, domovine, ki je gonilna sila za uresničitev plemenitih razvojnih ciljev.

  3. Kaj pa to je pravna drzava?
    Kjer pravniki pisejo zakone!Birokrati pisejo postave, ki jih razumejo le oni! In ki so polni lukenj, da lahko po mili volji krojijo po sistemu zvitosti sodne odlocbe!
    Vsa umetnost prava je v petih (5.) Bozjih zapovedih!!!
    Pri takem moralnem razkroju, ki je direktno posledica pravniskih zvijac, pomaga samo eno urejanje pravne drzave!
    Za uvod je potrebno eksemplaricno zagrabiti 100 kljucnih roparjev in jim pokazati, kako se pravna drzava smatra v Aziji!
    Vrnili bodo ne samo pokradeno, tudi obresti!

  4. kampanja “Vzemi račun!” ob uvedbi DDV.
    ==================
    No, če je pa to zgled, potem se nam slabo piše. Potem niti avtor ne ve več kaj govori. In avtorju je očitno ta slogan všeč. Zakaj je izpustil prvi del, “vklopi razum”.
    Drugače ima prav. Analiza je dobra. Ampak, ko je treba ukrepati, pa bi avtor lahko bil vsaj nemočen, tako kot smo vsi, kot pa da predlaga novo zakrinkano nasilje.

  5. “Zakonodajalci in vlada, odvetniška zbornica, policija in tožilstvo, še posebej pa sodišča bi morali naravnost tekmovati, da ljudi z dejstvi prepričajo, da živimo v “območju pravne varnosti”.
    Se popolnoma strinjam!
    V nebo vpijoč primer!
    Pobijanje dojenčkov je zločin, ki ne zastara!
    V povojnem taborišču Teharje so od komunistov vodeni zmagovalni partizani dojenčke taboriščnic zmetali na voz. Jokali so in se zvijali na pekočem soncu.
    Na ukaz oficirja, »Utišaj jih«!, je partizanski stražar vse jokajoče »utišal« kar s puškinim kopitom!
    Tako javno pišejo in povedo preživeli taboriščniki, pričevalci!
    Zločin, ki ne more zastarati!
    http://www.times.si/slovenija/spomini-taboriscnika-iz-teharij-dojencke-so-zmetali-z-voza-kot-narocena-drva–7941826650-c4bec63e0f.html

    https://www.casnik.si/index.php/2014/10/03/pricevalci-j-mozine-teharje-v-spominu-alojza-arka/

    “Povojni zunaj sodni poboji bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin.”
    Milan Kučan
    Nedelo; 29. Julij 2000

  6. Komentatorju-Hrvatini:Ustavi konje!
    Je Ukrajina zasedla kako RU ozemlje?????
    Ste bili v Ukrajini, Litvi, Latviji, Finski, Poljski, Kazahstanu, Azerbejdjanu, Skratka pri RU sosedih? Ne!
    Agresivnost Moskve je nepopisna! Ze Hitler je vedel, da ima Stalin namero napasti Evropo v letih 42/43!
    Agresivnost MOW postNKVD, je kriva za krvavo zgodbo v Ukrajini! Pisete neumnosti, neumnosti!

    In dalje, kaksna demokracija v Grciji? Dajte no, ne flancajte neumnosti! Izposodili so si od EU kakih 400 miljard Euro, vrniti se jim pa ne da! delali pa ne bi! Se vedno ima povprecen Grk 2x visjo laco, kot Poljak! Polovica jih je invalidov in prejemajo po 1.200 Euro invalidnine! Druga polovica pa prejema dodatke k placi, ce pravocasno pride v sluzbo, ce v sluzbi ne spijo, ce,…….
    Grki so lenuhi in v tem je bistvo!
    Slovenci smo v Grke vlozili 3,5 miljard Euro! Ta, izgubljen puf pripisite sebi in svojim otrokom, po tem pa flancajte neumnosti, ki rastejo v Zdruzeni Levici!

  7. Komentatorju-AlFe:
    1. Pomagal je rusiti Peterleta:
    RESNICA:Pucnik in Jansa sta v Peterleta iskreno verovala. Celo podarila sta mu mesto predsednika vlade, ki je najvec doprinesla k unicenju Slovenije.
    Dokler nista spoznala, da ne le, da je kloven, da je tudi do fundamenta dvolicen!Pri tem pa, ga Jansa,nikoli ni rusil. Peterle se je sesedel sam vase, v svojih spletkah.
    2. O bratih Podobnik pa, prosim ne moralizirajte! Gre za prava dva prevaranta! Starejsi je takoj, na nasem denarju, obnovil hiso in postavil cca 10 km asfalta na davkolpacevalske stroske. Mlajsi pa je znan po Beograjskih financnih malverzacijah in kurah, kjer smo Slovenci izgubili tezke miljone, ki so romali na Ciper, na racun brace ……!
    3. NSI se v pohlepu po oblasti, namesto zaveznistva s partnerji, oklepa meglenih obljub pogace, ki bi jo rezala na grobu prijateljev! Sploh je nivo predsednice NSI pod vsakim nivojem. Gospodinja.
    4. Najbolj skodljivo za Slovenijo je vseobca neumnost njenih prebivalcev. Jansa pa je edini, ki se je pripravljen soociti in obrzdati rak rano Slovencev: javno upravo!
    5. O Virantu pa nima smisla izgubljati besed.

  8. Povem vam, ce ne bo NATO odlocno ustavil Ruske starce v Kremlju, bomo v naslednjih treh letih prica krvavemu klanju po Evropi!!!
    1. Rusi bodo prodrli in okupirali vzhod Ukrajine in vzpostavili kopensko povezavo Rusije s Krimom!
    2. Rusi bodo prodrli in okupirali juga Litve in Latvije ali zahod Poljske in vzpostavili kopensko povezavo s Prisijo, ki je danes okupirana z starni Rusije, z glavnim mestom Kenigsberg (Kaliningrad).
    O RU teznjah po okupaciji delov Kazahstana, Azaebejdjana, Mongolije pa ne bi!

  9. Zelo dobro in argumentirano. Marc je razgledan in se izraža premišljeno, natančno, umirjeno. Dovolj zadržano, da v diplomaciji uspeva tudi pod levičarsko dominacijo.

    Jaz si ne morem pomagat, da našemu pravosodju ne bi zabrusil precej ostrejših besed. Nenazadnje imamo mnogo več sodnikov in tožilcev od ostalih evropskih držav ( okoli 2-5 krat), tudi več denarja v absolutnih zneskih nas stane od najbolj bogatih držav. ( V zdravstvu je na bolnika recimo okoli pol denarja v primerjavi z zahodom.)

    Ob vsem tem razkošju pa največji sodni zaostanki v Evropi. In politično očitno pristransko razsojanje. Kar naprej. Iz primera v primer. Kot kažeta primera Bavčarja in Kodra obenem še pomanjkanje osnovne dostojnosti, človečnosti. Kar sadizem.

    Kot da ne bi razumeli, da politika ne sodi na sodišče. Da ni spodobno, da bi bili podaljšana roka režima. Da je nujno, da politične afinitete pustijo pred pragom službe. Kdaj se jim bo zgodilo leto 1990, vsaj večini njih?

    • To je tudi meni največja skrivnost: kje so komunisti našli sodnike? Kaj je s tem poklicem, ki ga je sama čast in spoštovanje, pa da so sodniki tako brez časti. Da sami sodniki ne kažejo nobenega spoštovanja do svoje službe. Da si po krivični sodbi vest operejo že s tem, da spijejo kozarec vode.
      Da so največja sramota naroda.

  10. Razumni: vsakemu, kolickaj razumnemu je jasno dvoje:
    1. Da Slovenskega sodstva ni mogoce ne ozdraviti, ne sanirati, ne profesionalizirati! Slovensko sodstvo je potrebno preprosto deratizirati! In sodno vejo oblasti, kot zdravstveno, predati Avstriji!
    2. Da Slovenceljni nikoli niso bili in nikoli ne bodo zreli za svojo drzavo!

  11. Razmere na področju človekovih pravic za v poboljševalnico
    »Tema človekovih pravic je v Sloveniji precej zapostavljena tako v smislu strateških premislekov kot glede virov in političnih prioritet«, berem. To gotovo velja tudi za pravice zaposlenih, kjer se v razpravah o kršitvah vedno soočamo tudi z mobingom oziroma trpinčenjem na delovnem mestu. Že pred časom je ustavni pravnik, sedaj premier, Miro Cerar zapisal, da je slovenska družba hudo zbolela! »Največjo skrb zbujajo slabo vodenje in upravljanje države, sistemska korupcija ter trpinčenje (mobing) na delovnem mestu. Posameznike s psihopatskimi tendencami na vodstvenih političnih in menedžerskih položajih najdemo vsaj petkrat pogosteje, kot v splošni populaciji. Takšni ljudje bodo poskušali uspevati na račun drugih.« Tako ugotavlja mag. Dušan Nolimal, dr. med., specialist socialne medicine z Inštituta za varovanje zdravja. Pravi še: »Družinski zdravniki in psihiatri nas opozarjajo, da še nikoli niso imeli tako hudih primerov duševnih stisk, povezanih s krivicami in trpinčenjem v službi, kot v zadnjem času. Za vse te ljudi in seveda tudi za tiste, ki svoje stiske skrivajo, je treba organizirati takojš¬njo pomoč, da ne bi zlezli v hudo depresijo ali celo naredili samomora. Upravičena je bojazen, da se bo komu zaradi nenehnega kopičenja vseh teh krivic ‘utrgalo’ in bo vzel življenje tistemu, ki ga bo v določenem trenutku doživljal kot krivca.«
    Kdo vse je odgovoren za kršenje teh pravic? Nobena naša vlada namreč še ni ovrednotila obsega in vseh posledic trpinčenja na delovnem mestu, saj še ni bila izvedena državna študija, ki bi ugotovila, kolikšna je gospodarska škoda in zato manjši BDP države. Pred leti je v Nemčiji študija pokazala, da je bila tam gospodarska škoda 100 milijard evrov letno. Podobno v Avstriji, kjer študija iz leta 2012 kaže na 3,33 milijarde evrov škode, zaradi stresa in mobinga. Države, kjer bolje poznajo odgovornost politikov, tudi resneje obravnavajo mobing. V Švici je l. 2002 ministrstvo za gospodarstvo izvedlo študijo »Mobing in druge psihosocialne napetosti na delovnem mestu v Švici«. Obsega 100 strani in je javno dosegljiva. Samo kjer politiki in sodržavljani spoštujejo državljane delojemalce in njihove temeljne človekove pravice, so politiki sprejeli odgovornost in ukrepe. Pri nas pa je že privatizacija skupne družbene lastnine, glavne »pridobitve socialistične revolucije«, bila zakonsko izpeljana tako, da smo državljani znova še naprej ostali neenakopravni, kar je v nasprotju z Ustavo in pravo demokracijo. To je vzrok za ekonomsko neenakopravnost in za neenakost ljudi pri uveljavljanju pravice do svobode. Tudi to je bil »politični mobing« naše politične elite, s pomočjo predvsem pravne in ekonomske stroke, najusodnejši za zastoj razvoja države! V EU tega ne poznajo. Prepovedano je, da bi bila pri tem oškodovana gospodarska družba. Pri nas pa, važna je koncentracija lastništva v menedžerskih rokah, ne glede na škodo in pravice drugih. Koliko je bilo zaradi tega stresa? Ogromno! Kaj pa je doslej pri nas storila katerakoli politika, država? Koliko žrtev, ki so se celo zdravile, so evidentirali zdravstvo, inšpektorji, policija, tožilci, sodstvo? Kakšna je pri nas škoda? Koliko nasilnežev je bilo kaznovanih? Menda nobeden! Eventualne prisojene odškodnine plačajo kar podjetja in ustanove. Odgovornosti ni nobene! Preživel sem mobing, se zdravil, a mobinga tudi za zdravstvo nisem doživel. Diplomska naloga na FDV pa je le ugotovila mobing. Posledice so mi pa ostale. Pred leti je mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS, izjavil v Odmevih: »Žal sta slovenska zakonodaja in regulacija taki, da delodajalce pravzaprav silita v šikaniranje, da žal brez mobinga, brez šikaniranja danes sploh ne moreš narediti nekega reda, neke učinkovitosti v slovenskem prostoru.« Mobing pa je kaznivo dejanje! Tam, kjer je mobing, ne more biti kvalitete storitev in proizvodov, so le povečani stroški, škoda, ni konkurenčnosti. Novinarji opozarjajo javnost in politike na krivice, kršitve, na žrtve, a politiki kot da ne dojamejo, kaj doživljajo delojemalci. So mar brez empatije; so opravilno nesposobni? Kaj počnejo na Inštitutu za delo pri PF UL?
    Kdaj bomo javno poklicali politike na odgovornost, da jo javno pokažejo in pojasnijo? Ne pa da samo gledamo »omizja« in opravičevanje ter tarnanje, celo zgražanje nad neživljenjskimi zakoni DZ RS, kjer so praviloma le podrejeni uradniki izvršne oblasti, ne pa odločujoči izvoljeni politiki, predstavniki strank ali poslanci? Vsaka vlada, konservativna ali socialdemokratska, kakor vsakokratna vladajoča koalicija in posredno njihovi volivci, so že leta tako soodgovorni, ko podjetja, celo v državni lasti, ne plačujejo zaposlenim plač in prispevkov za opravljeno delo, številni delojemalci doživljajo pa še mobing, samo da se jih znebijo, kar je nepojmljivo. Kršene so ustavne in temeljne človekove in lastninske pravice zaposlenih. Kdo je odgovoren? Sedanji volilni proporcionalni sistem osebno neodgovornost podpira, je poznano, a ga žal ravno stranka SD že dolgo vseeno brani! Žal mnogi, celo prizadeti, v zmoti še vedno volijo takšno politiko ali pa v nemoči in odsotnosti izbire politikov abstinirajo volitve in tako primorani plačujemo javno stroko, politike, državo. Zakaj imamo že demokracijo in volitve? Za izbor pravičnejših učinkovitih politikov in političnih strank, ki jim podelimo mandat za oblast. Demokracija učinkuje, če imaš pravo možnost izbire in jo uporabiš, mar ne? Odgovornost je pogoj za državotvorno delovanje! Ne pozabimo!
    Franc Mihič
    Ribnica

    22. december 2014;
    Poslano DELU – SP, a ni objave?

Comments are closed.