Utopične želje za leto 2013

17

Navajeni smo, da ob koncu koledarskega leta naredimo nekakšen inventar najpomembnejšega dogajanja, izbiramo osebnosti leta in si zaželimo kaj boljšega v naslednjem letu. Prvinski ritual, ki se ponavlja leto za letom in ima nekaj mitičnega v sebi, kajti na nek način smo pripravljeni pristati na samoprevaro, da prihajajoče leto nima kakšne povezave z minevajočim letom. Letošnje leto je bilo zaznamovano: s propadom projekta Janković mandatar zaradi nadutosti in nespretnosti predsednika novo nastale stranke starih obrazov in kontinuitetne ideologije; z zamero kontinuitetnih veljakov, stricev iz ozadja, udbomafije in njihovih novinarskih trobil zoper vladajočo koalicijo, ki se je upala sestaviti vlado in ukrepati mimo in zoper privilegijev navajenih otrok revolucije in njihovih vnukov (to so naši levičarji); s propadom državljana Danila in izvolitvijo Boruta Pahorja na predsedniško mesto; sistematično širjenje nezadovoljstva od kontinuitetnih medijev med ljudi vse tja do »spontanih« ljudskih vstaj in drugega nasilja. Miselno in besedno nasilje je dobilo svoj logičen epilog v kockah, ki so jih razgrajači metali v policiste in ustanove; posebej pa bo minevajoče leto ostalo v spominu tudi zaradi razodetja vse srčne in miselne bede naše družbe, ko se večinski mediji ne zgražajo nad pozivom vnovičnega polnjenja Hude Jame ali tega, da nam udbovci pridigajo o demokraciji in spoštovanju človekovih pravic. Da le-te ne veljajo za Cerkev, preslišimo in radi spregledamo, pa čeprav se pod izjavo podpišejo celo pisatelji.

Normalno leto 2012, ki je bilo v marsičem živahno in pestro, tudi v tem, da je vlada vzdržala pritiske in nekaj ukrepala, čeprav jo čaka velikanska gora »javnega sektorja«, ki je najbolj zapravljiva. Mislim na razne državne in paradržavne agencije, društva, NVO ipd., ki jih napaja proračun a nihče ne ve, kaj delajo in zakaj obstajajo. Plače imajo pa bajne! Ta množica se ima za nedotakljivo, za pravo smetano naše družbe in za edine, ki so upravičeni do interpretacije naše stvarnosti. Dostop do medijev je zanje preprost, zato nam pravzaprav dan za dnem perejo možgane s svojimi umotvori. Zato je moja prva utopična želja, da bi vladi uspelo zapreti vsaj 10% teh pipic. Osebno predlagam, da naj se za eno leto ali dve zamrzne vsak razpis. Društvo, agencija, organizacija, ki ne more preživeti iz lastnih moči in tudi kaj delati, ni vredna, da obstaja. Vse preveč je društev, ki obstajajo le zato, da dobijo denar iz proračuna. Koliko denarja gre za navidezne stvari, ne vem, vemo pa, da ima več kot en bivši politik dobro plačano službico na kateri pijejo kavico in opravljajo in obrekujejo, ker nimajo kaj delati.

Druga utopična želja je, da bi kontinuiteta, ki je na smrt zamerila, da je pravzaprav izgubila volitve kakor borci izgubljajo bitko z resnico, znala sprejeti poraz v demokratični tekmi in sodelovala v opoziciji in po enem ali dveh mandatih prišla spet na oblast. Ker so vedeli, da bodo predčasne katastrofalno izgubili, so ustanovili PS, ki je postala prva stranka v parlamentu. V njej sedijo bivši politiki iz LDS-a, ZARES-a, SD-a, SNS-a … sami stari mački. Volivci, ki danes na ulicah zahtevajo odstop vseh politikov (kar je še večja utopija kot moje utopične želje!), pa slepo volijo tako novonastalo stranko. Očitno je torej, da so vse naštete stranke pravzaprav ena sama stranka. Vedno isto z drugačnim imenom. S tem ponovljenim manevrom, ki ga preko večinskih medijev vedno znova dobro plasirajo, s poudarjanjem sovraštva proti slovenski pomladi in Cerkvi, uspejo ohranjati svojih 40% volivcev. Očitno jim pa ne zaupajo toliko, da bi opustili manipulacijo z njimi. Želim si torej, da bi kontinuiteta ali slovenska zima postala bolj poštena, resnicoljubna in gojila manj sovražnosti do drugače mislečih, predvsem do katoličanov in Cerkve.

Tretja utopična želja je, da bi vlada pridobila malce treznosti in bolje uskladila svoje delovanje. Obsojeni so namreč na 4 leta vladanja, sicer pogorijo na pragu parlamenta 3 ali 4 stranke vladajoče koalicije. V prvem letu so pridobili nekaj časa, zdaj lahko gredo v rekonstrukcijo vlade in premislijo svoje naslednje korake. Čedalje večji je moj občutek, da delajo brezglavo in brez načrta, saj režejo le na površini in ne v globini.

Četrta utopična želja je, da bi kontinuitetni ceh novinarjev nehal sovražiti pomladne politike, se nekoliko distanciral od svojega sistematičnega preganjanja drugače mislečih in poskušal prispevati svoje, da bi volja po spremembah in žrtvah, ki jih situacija zahteva, rastli in se krepili. Žrtve bodo, ker morajo biti, ker smo do zdaj živeli preko svojih meja in so tajkuni, udbo-mafijci idr. kradli kot srake. Zdaj je vreča prazna in bo teplo nas vse!

Imam še nekaj bolj osebnih in poklicnih utopičnih želja za leto 2013. Moj realizem mi pravi, da so na vseh teh področjih in na še drugih možni le mali koraki in da smem zahtevati askezo le od samega sebe. Zato se v letu 2013 ne bo nič bistvenega spremenilo. Leto bo dobro, če ga bomo preživeli brez evropske trojke, ki bo usekala podobno kakor v Grčiji, Španiji in Italiji. Takrat ne bodo pomagale nobene kocke, nobene povorke po mestih in nobeno jamranje po medijih. Takrat bo šele tako hudo, da bomo obžalovali vsako metanje polen pod noge in vsako napačno odločitev na volitvah. Takrat bo prišel morda čas, ko bodo tožilci končno vložili tožbo proti kakšnemu županu in jo tudi dobili, njegovi volivci pa spregledali, da so držali žakelj tistemu, ki jim je kradel. Takrat … v deželi Utopija.

 


17 KOMENTARJI

  1. “kontinuitetnih veljakov”, “stricev iz ozadja”, “udbomafije”, “otrok revolucije” ???

    Pa kakšen besednjak je to? Moja želja za 2013 je, da bi se desni komentatorji otresli že zdavnaj preživetih miselnih vzorcev in bili zmožni narediti resno politično analizo realnega stanja, kakšnega je prineslo 21. stoletje, s problemi večinoma precej drugačnimi od tistih v preteklosti.

    • Primož, točno tako, desna lajna ena in ista, enoumna, non-stop. Vsa ostala družba pa medtem vre on kreativnega vzdušja ob iskanju novih načinov bolj pravičnega družbenega ustroja. 85% Slovencev, ki jih so jih tile poimenovali za zombije (tolko Slovencev namreč podpira demonstracije), torej velika večina, išče pot naprej. Več kot jasno je, kdo je tu pravzaprav zombi. Kaj ni to tisti, ki se je zaplankal v nek svoj neresničen svet in lajna eno in isto kar naprej in naprej. In vidi sovražnike vsepovsod drugje, samo sam v sebi ne?

      • 85 odstotkov Slovencev podpira demonstracije? Pa od kje vam to?

        Ne glede na to, kako anahronistično se sliši, je dejstvo, da še vedno obstajajo para-strukture, ki želijo doseči restravracijo prejšnjega sistema. In to ponujajo kot neko mesijansko rešitev za vse probleme. Že videno? Nekdo, ki ima dar razločevanja, bi se moral nad tem zgroziti. Tako kot nad tem, da gredo tvorci teh demonstracij čečkat po hiši predsednika US.

        Prosil pa bi vas za pojasnilo, v čem so tisti, ki po ulicah skandirajo “gotovi ste”, boljši od vladajoče opcije, če ponujajo kot alternativo nacionalizacijo bank (pa saj jim je vladajoča kasta dejansko ustregla z državnim nakupom deleža KBC v NLB). Kučanisti so lahko zadovoljni, saj jim gre pravzaprav vse kot po maslu, ampak vseeno si ne bodo dovolili, da bi to državo vodil neki Ivan Janez Janša.

        • Berem: “Kučanisti so lahko zadovoljni, saj jim gre pravzaprav vse kot po maslu, ampak vseeno si ne bodo dovolili, da bi to državo vodil neki Ivan Janez Janša.”

          Trdim, da med Janezom in Milanom ni bistvene razlike. Gre samo za to, kateri petelin bo kikirikal na gnoju, ki se sedaj imenuje Republika Slovenija.

        • Da obstaja kdo, ki hoče restavracijo prejšnjega režima, je zmotno in zelo ozkogledo, tega pa res nisem še nikjer zasledil. Vso to protestno vrenje ima namreč za cilj najti pot do bolj pravične družbe, ki lahko vsebuje tudi dobre elemente socializma, kar pa ni restavracija ampak sinteza, torej ne pot nazaj ampak naprej. Kdo pa je rekel, da ni možen boljši sistem od sedanjega kapitalizma in pešajoče demokracije? O tem je mimogrede zanimiv današnji članek tu gor pod naslovom ‘Božja država?’.

          Po anketi Dela [1] v celoti podpira demonstracije 53% ljudi, deloma (nekatere ja, drugih ne) 33%, ne podpira pa samo 14%. Karkoli si že misli kdo tu gor o Delu in njihovih anketah, pa je podpora med Slovenci več kot očitna in takorekoč plebiscitarna.

          [1] Podpora protestom Gotof je
          http://www.delo.si/arhiv/podpora-protestom-gotof-je.html

          • Nič ni ozkogledno, še manj zmotno.

            Pred zadnjo “ustajo” so bili najbolj glasni ravno kljukci, ki so soustvarjali stanje, kot ga imamo.

            Da ne govorimo o čedalje več komunističnih simbolih na protestih.

            In na koncu sledi tvoje leporečje o sintezi socializma. Dejansko ni boljšega režima od libertarnega kapitalizma.

            Da ne govorimo o tem, da te ankete dela Delo, ki je znano po laganju.

          • Da ne govorimo o tem, da sanjajo o propadu kapitalizma, o novem komunizmu, in o restavraciji golega otoka, pa vse drugače misleče v hudo jamo, pa desničarje v Argentino…

      • Išče pot naprej – s poveličevanjem zločinskega komunizma, s komunističnimi simboli.

        Ha ha ha… To je pot nazaj.

      • Janko, si priletel z lune ali si prekmalu padel iz trojanskega konja?
        Jugoslavije ni več. Za Slovenijo gre. In če se izkaže da so v ozadju neke čudne vstaje, ki je uperjena zoper tiste, ki državi očitno hočejo dobro in jo želijo osvoboditi udbo-mafijskega primeža. In da ji nasprotujejo predvsem sile, ki se še vedno napajajo z nezasluženimi privilegiji iz totalitarnega režima in so na protestih prisotni njihovi simboli in jih zagovarjajo njihovi ljudje… Janko, lepo te prosim, povej nam, kdo ti plačuje to pisanje ali od kot ti toliko politično zanesenjaštvo in iluzionizem?

        • Boštjan, kaj tudi v vas cveti pravi desničarski zombi v vsem svojem žaru? “Udbo-mafijski primež” “nezasluženi privilegiji iz totalitarnega režima” “njihovi simboli” “njihovi ljudje”. Preberite si še enkrat Primožev komentar in se zamislite!

    • “Otrok revolucije” – to so pogruntali komunisti sami.
      “Kontinuitetni veljaki” – edini res “desni” izraz.
      “Strici iz ozadja” – tako jih je poimenoval Pahor.
      “Udbomafija” – izraz, ki ga je izumil arhitekt Edo Ravnikar.

      Kaj vam ni jasno?

Comments are closed.