Ustvarjalni konflikt ali pometanje s sovražniki

7
200

V času, ko bi potrebovali enotno delovanje je precej škandalov in političnega nasprotovanja. Zdi se, kot da politiki ne znajo ali nočejo sodelovati. Ceno plačuje država. Da je zgodba popolna, pa v to vključujejo še državljane, ki pravzaprav o problemih, s katerimi se sooča država, ne vedo veliko.

Situacija je do neke mere podobna zakoncema, ki se ne moreta ali nočeta dogovoriti glede pomembnih vprašanj povezanih z njuno družino. Otroci pogosto ne vedo, o čem se starši odločajo ali prepirajo, razumejo pa, da niso enotni in da so sovražni med seboj.

Kar najbolj škodi otrokom je prav ta situacija oz. konflikt. Namesto, da bi starša združila moči in energijo in se usmerila v iskanje rešitve, drug drugemu očitata in pripisujeta krivdo. Pred otroci skušata drug drugega očrniti in predstaviti situacijo kot krivdo druge strani.

Ker otroci ne razumejo konflikta, začnejo krivdo iskati pri enem ali pri drugem, vsak od staršev pa jih skuša vede ali nevede pridobiti na svojo stran. Posledično se lahko tudi otroci, če jih je več, sprejomed seboj glede vprašanja, kdo od staršev je (bolj) kriv.

Že bežen pogled na našo družbeno situacijo pokaže, da se nekaj podobnega dogaja tudi v politiki. V času, ko je država v krizi in bi potrebovala visoko stopnjo sodelovanja med voditelji, se v precejšnji meri – tudi s pomočjo medijev – skuša očrniti drugo stran oz. jo prikazati  na tak ali drugačen način v neugodni luči. Ceno v tem primeru seveda plačujemo državljani.

Politiki bi morali stopiti skupaj, preseči razlike in sodelovati za dobro države in državljanov. Vendar pa vsaka stran trdno zagovarja svoja stališča in vrednote in sodelovanje med njimi se zdi kot utopija.

Pa je res utopija? Se res ne da sodelovati in ustvarjalno reševati konfliktov, ki se pojavijo tudi na državni ravni? Mar si državljani ne zaslužimo vodstva, ki bo znalo sodelovati tudi v primeru razhajanj v stališčih in jih skušalo uskladiti?

Je res utopično, da bi otroci živeli v družini, kjer starša sodelujeta in se konstruktivno pogovarjata o izzivih, ki se pojavljajo pred njima z namenom, da bi jih reševala v korist vseh?

Foto: Zavod Rakmo

 

7 KOMENTARJI

  1. Lepo napisan članek, z dobro primerjavo. Želel si bi več podobnih ter predvsem nadaljevanj z globljo analizo, zakaj je temu tako. Vendar s pogledom z distance, pošteno in z upoštevanjem obeh strani, tako kot če bi hoteli pomagati zakoncema iz zgornjega članka. Za prepir sta namreč potrebna dva …

  2. Opozicija je destruktivna. To je dejstvo. Minirati želijo vse, kar bo vlada sprejela. Jankovič in njegovi pingvini bi se radi še naprej zadolževali. Lukšič bi rad še bolj navil davke.

  3. Žal moramo v “naši družini” shajati z malo razširjeno zasedbo…premoremo namreč poleg babic in dedov še več starih stricev in tet,ki imajo pri nas dosmrtno zagotovljen “kot”..pa eni šinfajo čez “ta mlado”,drugi jo zagovarjajo pa kritizirajo “mladega” gospodarja…otroci pa se iznajdljivo prilizujejo vsakemu,ki jim pogleda skozi prste ter podari več cukrčkov.

  4. Vzporednica seveda ni primerna! – Zmotna oz. napačna analogija!

    Kateri starš pa naj bi bila murglska UDBA (PS, SD, LDS, Zares …)??

    Mimogrede, če vprašaš njihove člane (oz. “neodvisne” Forum 21, Forum 571, …), kar oba (+ rezerve):

    oče “naroda” – milan kućan (nadomestni stanovnik)

    mati “naroda” – spomenka diklić (nadomestna makarović).

    “Je res utopično, da bi otroci živeli v družini, kjer starša sodelujeta in se konstruktivno pogovarjata o izzivih, ki se pojavljajo pred njima z namenom, da bi jih reševala v korist vseh?”

    Ne, ni utopično!

    V trenutku, ko bodo vlomilci, roparji (murglska UDBA), ki imajo trenutno starša in otroke za talce, tam, kjer jim je mesto, torej za zapahi, bosta lahko starša začela sodelovati in delovati v korist vseh.

    Resnice je zmaga.

  5. In zmagala bo resnica! Ljudstvo v deželi, pogum! Cerkev bo v sijaju resnice prečiščena doživela veličastno zmago…In komunizma in drugih laži ne bo več!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite