Ustavno sodišče pritrdilo Viliju Kovačiču

Foto: MMC/TV Slovenija

Naj spomnimo. Sredi avgusta nas je v uredništvo poklical pobudnik referenduma Vili Kovačič, ki je bil takrat v pripravah na precej obširno referendumsko kampanjo, s katero so želeli volivce prepričati, naj zavrnejo vladni zakon o drugem tiru. Pojasnil nam je, da se bo v kampanjo samostojno prijavilo več skupin, ki so pred tem pomagale zbirati in tudi zbrale dovolj podpisov za razpis referenduma.

Bili smo začudeni, ko nam je Kovačič povedal, da si je Vlada RS za potrebe financiranja kampanje zagotovila namenska sredstva v višini 97.000 evrov, še dodatno pa je z vladnim sklepom imenovala tudi širšo skupina višjih državnih uradnikov in funkcionarjev in jih zadolžila za vodenje referendumske kampanje. Če torej upoštevamo še njihove stroške dela ter stroške zunanjih sodelavcev, je vlada potrošila več kot eno četrtino milijona evrov zgolj za potrebe te kampanje. V to vsoto nismo prišteli še stroškov dela številnih uslužbencev, ki so se tako ali drugače ukvarjali s pripravami na referendum in tudi nismo upoštevali stroškov, ki so jih potrošila številna državna podjetja, ki jih je vlada potegnila v referendumsko kampanjo.

V nadaljevanju pogovora nas je Kovačič seznanil z načrtom, da bi sredstva zbrali preko SMS sporočil. Kot vemo, pa so pri tem naleteli na težave, saj večina telekomunikacijskih podjetij ni želela z podpisati pogodbe za izvedbo te dokaj običajne storitve.

Za usodo referenduma vemo. Kovačič ni uspel z referendumsko pobudo. Toda ostal je prepričan, da so bile okoliščine njegove izvedbe nezakonite ali celo v neskladju z ustavo. In je iskal oz. še išče pravico na sodiščih. In res, danes lahko beremo odločbo Ustavnega sodišča, na katerega se je obrnilo Vrhovno sodišče, ki je razpravo o referendumskem sporu prekinilo in se obrnilo na ustavno sodišče, da presodi, ali sta zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter del zakona o volilni in referendumski kampanji v neskladju z ustavo.

In Ustavno sodišče je danes v odločbi potrdilo, da gre v obeh primerih za neskladja z ustavo.

Vrhovno sodišče bo moralo v referendumskem sporu, ki ga je lanskega decembra prekinilo, presoditi, ali so bile konkretne aktivnosti, ki jih je vlada izvajala v referendumskem postopku, v skladu z razlogi iz odločbe ustavnega sodišča. “Presoditi bo torej moralo, ali je vlada kot organizatorka referendumske kampanje volivce stvarno, celovito in transparentno informirala. Če bo ugotovilo nepravilnosti, bo moralo presoditi še, ali so oz. bi lahko vplivale na izid glasovanja na referendumu,” še piše v odločbi.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakon o referendumu in ljudski iniciativi v neskladju z ustavo, ker referendumski spor pred vrhovnim sodiščem ni urejen jasno in pomensko določljiv, menijo ustavni sodniki, in dodajajo, da mora imeti vrhovno sodišče med drugim izrecno pooblastilo, da referendum razveljavi, če je v postopku prišlo do nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na referendumski izid.

Referendumski spor torej pred vrhovnim sodiščem ni jasno urejen, glede samega financiranja pa v odločbi lahko preberemo, da vlada proračunska sredstva lahko porablja za kampanjo, če v njej predstavi tako razloge za kot proti zakonu, meni sodišče. Vlada mora, tako so odločili ustavni sodniki, “v svojih informacijah predstavljati tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo, ” v danes objavljeni odločbi vladi nalagajo ustavni sodniki. Samo pri takem ravnanju lahko uporablja proračunska sredstva.

Ustavno sodišče je prav tako ugotovilo, da sta v neskladju z ustavo dela zakona o volilni in referendumski kampanji, ker vladi omogočata, da enako kot drugi organizatorji vodi in financira referendumsko kampanjo. Zakonska ureditev tako prekomerno posega v pravico glasovanja na referendumu, menijo ustavni sodniki.

“Vlada ne more biti enaka drugim organizatorjem kampanje, saj jo zaradi njenega ustavnega položaja zavezuje dolžnost, da volivce o predmetu referenduma informira stvarno celovito in transparentno. Lahko se v referendumu javno izreče za ali proti zakonu, vendar mora v svojih informacijah predstavljati tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo,” v danes objavljeni odločbi vladi nalagajo ustavni sodniki. Samo pri takem ravnanju lahko uporablja proračunska sredstva.

Protiustavnost zakonske ureditev, na podlagi katere je vlada organizirala referendumske kampanje, pa sama po sebi še ne pomeni nepravilnosti, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na referendumski izid, so zapisali ustavni sodniki, ki so odločitev sprejeli soglasno.

Ustavno sodišče tudi ni ugotavljajo niti presojalo, ali je v konkretnem referendumskem postopku o zakonu o drugem tiru vlada ravnala v skladu z opisanimi zahtevami. O tem bo odločalo vrhovno sodišče, ki se je s prošnjo za presojo tudi obrnilo na ustavno sodišče.

Vrhovno sodišče bo moralo v referendumskem sporu presoditi, “ali je vlada kot organizatorka referendumske kampanje volivce stvarno, celovito in transparentno informirala. Če bo ugotovilo nepravilnosti, bo moralo presoditi še, ali so oz. bi lahko vplivale na izid glasovanja na referendumu,” je zapisano v odločbi Ustavnega sodišča, ki danes odmeva v javnosti.

Vse oči so sedaj uprte v vrhovne sodnike, upajmo le, da bodo zmogli toliko sodniške avtoritete, da bo končna odločitev strokovna in ne politična.

Kdo se bo na koncu opravičil gospodu Kovačiču, v današnji odločbi ne piše, jih je pa veliko, ki so mu nasprotovali, se iz njega norčevali in mu drugače nagajali.