Ustavno sodišče lahko samo spiše zakon glede financiranje šolstva

21
1228

Miroslav Mozetič Foto: PintaresNa ustavnem sodišču se praktično nismo srečevali z vprašanjem sovražnega govora, vsaj v pomenu, ki se mu sedaj pripisuje. Imeli smo več primerov, ko sta se srečali oziroma sta si stali nasproti dve ustavni pravici: pravica do svobode govora in pravica do osebne nedotakljivosti ter dostojanstva. V takih primerih je bilo vedno potrebno tehtati med tema dvema pravicama. Kateri dati prednost, večjo težo in s tem pravno varstvo. Veliko se s temi vprašanji ukvarja tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Vedno gre za vprašanje tehtanja med pravicami vsakega posameznika, kje je meja med dopustnim in nedopustnim posegom v pravice. Do kje sme pravica do svobode govora poseči v pravico zasebnosti in osebnega dostojanstva in na drugi strani, koliko sme pravica do zasebnosti in do osebne nedotakljivosti in dostojanstva omejiti pravico do svobode govora. Točne meje ni mogoče predpisati. Mejo lahko postavi samo sodišče in to ko razsoja v konkretnih primerih.

Problem sovražnega govora je razlika med “našimi in vašimi”

Nevaren problem v naši stvarnosti pa vidim drugje in sicer v tem, da se pri nas dela razliko med “našimi in vašimi”. Pogosto je opaziti, da tisti, ki govorijo o sovražnem govoru ali hočejo presojati o tem, kaj je sovražni govor, nimajo enakih meril za vse. Nekateri nastopi so prepoznani kot sovražni govor, enaki ali celo hujši ali slabši nastopi pa ne. In merilo razlikovanja ni stopnja morebitnega posega v človekove pravice, temveč subjekt, oseba, stranka, medij, ki takšen govor uporablja. Takšno ravnanje je skregano z eno temeljnih prvin prava, z načelom pravičnosti oziroma enakosti, ki zahteva, da se vsakega obravnava enako, po enakih merilih. Na žalost se ta praksa opaža v Sloveniji vedno pogosteje. Prava se namreč ne uporablja za vse enako. Ne samo na tem področju. In to ljudje vidijo in so tudi zato razočarani in ne zaupajo več v državo, še manj v politike.

Tudi pri drugih temah se pojavljajo pozivi, da zakon ni enak za vse. Rešitev je v spoštovanju načel pravne države. Začne se v državnem zboru, nato na vladi in še posebno v sodstvu. Državni zbor in vlada bi morala storiti vse, da ne bi sprejemala neustavnih predpisov. Sodišča morajo odločati samo na podlagi ustave in ustavno-skladnih zakonov ter predpise uporabljati enako za vse, to je pravično. Posameznik mora pred sodiščem vedno imeti občutek, da je razsodba pravična, da je sodišče razsodilo nepristransko, v skladu z ustavo in zakoni ter pravično. Pri nas pa je kar širok občutek, da zakoni ne veljajo za vse ali da ne veljajo za vse enako, da so sodišča pristranska in pogosto nepravična. To pa je slabo. V pravni državi, kjer naj bi vladalo pravo, je to nekaj katastrofalnega.

Nekateri politiki očitno menijo, da smejo početi vse in da jih ustava ne zavezuje

Zdi se, da se v Sloveniji ne zavedamo, kaj se zgodi, če začnemo rušiti temelje vladavine prava. Bojim se, da je tega zavedanja vedno manj. Tudi nekatere razprave v državnem zboru, kot je ta o financiranju obveznega javnega programa zasebnih osnovnih šol, so popolnoma skregane z logiko ustavne demokracije in pravne države. A nihče se prav dosti ne razburja. Zdi se, da smo vsi otopeli. In sedaj še predlog za referendum, naj državljani odločijo, ali naj državni zbor spoštuje odločbo ustavnega sodišča ali naj jo ne spoštuje. Nekateri politiki očitno menijo, da smejo početi vse in da jih ustava ne zavezuje. Saj so vendar oni na oblasti! Kdo jim bo solil pamet? Ustavno sodišče? Zakonodajno-pravna služba državnega zbora? Taka stališča in razmišljanja vodijo v razpad pravne države, v totalitarizem in diktaturo.

Tudi minister dr. Jernej Pikalo je spregledal vsa opozorila pravnih služb. Seveda, ker ga pri pripravi zakona, ki naj bi uresničil odločbo ustavnega sodišča, vodi politično-strankarska ideologija. Zato ne spoštuje enega temeljnih načel pravne države, da je odločba ustavnega sodišča zavezujoča in da ima odločba, ki razlaga ustavo, enako veljavo kot ustava. Nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča je kršitev ustave. In če minister, vlada in državni zbor zavestno ne spoštujejo ustave, še lahko govorimo o pravni državi?

Zakon daje ustavnemu sodišču pooblastilo, da pod določenimi pogoji samo izvrši svojo odločbo

Obstajajo pozivi, naj ustavno sodišče samo spiše zakon glede financiranja sodstva, kot je storilo v primeru občine Ankaran. Vse kaže, da bi bila po toliko letih neizvršitve odločbe ustavnega sodišča to edina primerna in smiselna rešitev. Državni zbor oziroma vladajoča večina kot kaže nima nikakršne volje, da bi to odločbo ustavnega sodišča izpolnila. Zakon o ustavnem sodišču daje ustavnemu sodišču pooblastilo, da pod določenimi pogoji samo izvrši svojo odločbo.

V konkretnem primeru to pomeni, da bi ustavno sodišče lahko ob ponovnem odločanju o ustavnosti tega zakona in ob ugotovitvi, da je ta še vedno v neskladju z ustavo, s svojo odločbo določilo način izvršitve in sicer tako, da bi v resnici napisalo ta del zakona. Pomeni, da bi samo uredilo zakonsko materijo glede financiranja obveznega programa osnovnih zasebnih šol. Da, podobno kot je to storilo v primeru Občine Ankaran in še v mnogo drugih primerih. Če državni zbor noče izvršiti odločbe ustavnega sodišča, ki zahteva uskladitev zakona z ustavo, potem to lahko stori ustavno sodišče in tako zagotovi ustavnost zakona. To je abeceda pravne države in ustavne demokracije.

Izločiti sodnike, ki ne sodijo pravično, delajo ali so pristranski

Ne vidim drugega nadzora nad sojenjem, kot znotraj samega sodstva. Imamo večstopenjsko sojenje, kjer višja sodišča preverjajo zakonitost sojenja na nižji stopnji. Poseben ustavno-pravni nadzor opravlja ustavno sodišče. Imamo ocenjevanje dela sodnikov. Morda bi nadzor moral biti boljši, strožji. Mislim, da bi morali izločati sodnike, za katere se evidentno vidi, da ne sodijo pravično, da delajo ali celo ponavljajo hude procesne napake ali da so pristranski. Sistem je postavljen tako, da bi lahko deloval, a samo sojenje je stvar posameznega sodnika. Vedno namreč odloča posamezen sodnik. Zato bi sami sodniki morali biti do sebe in svojega dela bolj kritični. Skrbeti bi morali za to, da bi imelo sodstvo pravo veljavo in da bi bilo spoštovano in cenjeno. Vse to je vedno odvisno od sodnikov samih, od njihovega dela in njihovega obnašanja, od tega, kako resno jemljejo svojo funkcijo. Tudi neodvisnost sodstva oziroma sodnika je odvisna od vsakega posameznega sodnika. Seveda to zahteva strokovno, osebnostno in moralno močne osebe.

To, da je Slovenija prenormirana, da ima preveč zakonov in zakonskih aktov, je dejstvo. To je eden od znakov, ki kaže na to, da nam v obdobju tranzicije prejšnje birokratske in prenormirane države ni uspelo spraviti v neke normalne okvirje. Vse vlade do sedaj so govorile, da je potrebno prenormiranost zmanjšati in da je treba debirokratizirati državo, pa se nič od tega ni zgodilo. Prej nasprotno. Politika in birokracija sta se povsem odtujili od ljudi in njihovih potreb. Človek dobiva občutek, da imajo politiki nas državljane za bedake in da je zato treba vse predpisati.

Iz svobodnih državljanov se spreminjamo v podrejene birokraciji in nesmiselnim predpisom. Nismo več osebe – subjekti, smo le predmeti, stranke, številke.

Vir: Krščanski demokrat/september 2019

21 KOMENTARJI

  1. “Politika in birokracija sta se povsem odtujili od ljudi in njihovih potreb.”

    Ja, se strinjam s to mislijo gospoda Mozetiča. Pa špe s kakšno drugo tudi. Sem pa žalosten, ker bi to moral že pred desetletjem s prižnice v Brezjah vpiti sam presvetli nadškof.

  2. Čudim se ustavnemu sodišču, da odlaša z odločitvijo ! Njegove odločbe leva večina v DZ ne spoštuje, norčuje se iz Ustavnega sodišča, le-to pa kar prenaša žaljenje US in pravnega reda !
    Takoj ko je pikalo vložil neustavni zakon, ki ga je potem DZ z glasovi levih kršiteljev ustave sprejel, bi US moralo ukrepati. Zadevo je potem nekako rešil Cerar….sicer odgovoren za ignoranco US v prejšnji vladi. Kar je dokaz, da je bil marioneta. In je zdaj to ugotovil tudi sam in vsaj malo rešil svoj pravniški status, malo…
    Je Ustavno sodišče res neodvisno, strokovno ? Ali pa deluje politično ? In raje levici dovoli razgradnjo pravnega reda kot pa da bi zaščitilo inštitucijo Ustavnega sodišča ?
    Ustavno sodišče bi moralo TAKOJ odločiti o 100 % financiranjo učnega programa, in tudi da se staršem povrne ukradenih 60 evrov vsak mesec za nazaj od VLOŽITVE PREDLOGA ZA USTAVNO PRESOJO dalje….z obrestmi !
    Taka odločitev bi vsaj malo POVRNILA STANJE PORUŠENEGA PRAVNEGA REDA V TEJ DRŽAVI.
    In primazala klofuto UGRABITELJEM države !!
    Ustavno sodišče v vsaki normalni državi bi to brez problemov naredilo !!
    Vsako normalno Ustavno sodišče !
    Vprašnje se torej glasi : Imamo neodvisno in normalno Ustavno sodišče ?
    Nekaj sodnikov zagotovo, vsaj za dva sem prepričan….dva od devetih….

  3. No, spoštovani g. Mozetič, vsegliharstva pa ni treba širiti….saj niste kak Lukšič ali Steinbuch…ki ne vidita nikogar, ki bi bil sposoben Sloveniji določiti strateških tem in narediti preboj….
    Ni vsa politika enaka. Če bi napisali “vladajoča politika”, bi še šlo.
    Ali levičarska politika, ali leva politika, ali politika , ki so jo postavili Ugrabitelji države, nirti ne Globoka država, pač pa, kar je stopnja više, Ugrabitelji države.
    Razlika je zelo pomembna, Globoka država je povsod po svetu, obstajajo pa inštitucije , ki se ves čas borijo z globoko državo (to je z mafijo…..in koruocijo)….Ko pa gre za Ugrabljeno državo, pa so tudi inštitucije Ugrabljene in se nihče ne more in ne sme boriti z globoko državo. Ker so inštitucije prestreljene ali v celoti napolnjene z ljudmi, ki so jih postavili Ugrabitelji.
    In tu smo mi.
    Imamo pa politiko, ki je državo Ugrabila in politike, ki poskušajo ljudem povedati, da so jih ugrabili….In da bi ljudje to “povedali” na volitvah. pa ljudem ne moreš dopovedati da je 2 in 2 vedno bilo in je še vedno 4…..Nočejo resnice.
    In ni dobro, da tudi nekdanji ustavni pravnik, ki dobro ve, koliko je ura, širi vsegliharstvo.
    Morda se je zatipkalo, upam.

  4. Preden se bo pri nas karkoli spremenilo, je treba lustrirati celotno sodstvo in ga postaviti na nove personalne temelje. Ampak po poljskih izkušnjah bo EU prepovedala vse s tem v zvezi, na Poljskem prepoveduje celo upokojitev sodnikov pri 70 letih, kaj šele lustracijo.
    Problem je v tem, da pod prevlado levice svet drvi v prepad in propad. In levica je na oblasti ali se skuša z nasilnimi metodami polastiti oblasti tako v EU kot v ZDA in Kanadi. Redke so države, kjer se to ne dogaja in kjer bi bilo prijetno živeti, če bi bil mlajši. Takole na hitro mi prideta na misel samo Švica in Čile.

  5. prispevek@: »[…] Posameznik mora pred sodiščem vedno imeti občutek, da je razsodba pravična, da je sodišče razsodilo nepristransko, v skladu z ustavo in zakoni ter pravično. Tudi neodvisnost sodstva oziroma sodnika je odvisna od vsakega posameznega sodnika. To pa je slabo. V pravni državi, kjer naj bi vladalo pravo, je to nekaj katastrofalnega. […]«
    ———-

    O, kako leporečeno.

    PRISPEVEK JE SMISELNO DOPOLNITI:

    Ob leporečeni katastrofalni neodvisnosti in nepristranskosti je lahko nadaljnji primer eskalacija vprašljive nepristranskosti v okoliščinah vprašljive ustavne odločbe Up-374/14-22 z dne 11. 6. 2014 iz časa neposredno pred “demokratičnimi” volitvami z dne 13. 7. 2014.

    Na prvem mestu je okoliščina, da je vprašljiva ustavna odločba dne 11. 6. 2014 sprejeta navkljub odločnim pisnim opozorilom treh ustavnih sodnikov o »očitni« neustavnosti zadeve, kar je bil pogoj za obravnavo. Kljub odločnim opozorilom ustavnih sodnikov je bila vprašljiva ustavne odločbe sprejeta in je kot »očitno« vprašljiva zarezala v naelektrene okoliščine neposrednega predvolilnega časa volitev v Državni zbor Republike Slovenije z dne 13. 7. 2014.

    Zaradi vprašljive ustavne odločbe z dne 11. 6. 2014 se je neposredno pred volitvami z dne 13. 7. 2014 zaprlo vodjo stranke SDS kot daleč največje državne stranke in kot nosilke demokratične opozicije ter pričakovane volilne zmagovalke. Te okoliščine so prispevale h katastrofalnemu občutku o temeljih državnosti – demokraciji z delitvijo oblasti, pravni državi z enakostjo pred zakonom in varstvu človekovih pravic, o katerih je v prispevku leporečeno.

    S tem je v naelektrenih okoliščinah, po letih nedopustnih sistemsko-strukturnih napadov na sojenega, je vprašljiva ustavna odločba v predvolilnem času pomembno vprašljivo vplivala po eni strani na močan upad doprej pričakovanega zmagovitega volilnega izida navedene opozicijske stranke SDS. Po drugi strani pa je to vplivalo na to, da je prišlo pri vprašljivi, takorekoč »iz nič« tik pred volitvami nastali Stranki Mira Cerarja, do dosege enega zgodovinsko najvišjih volilnih rezultatov vseh časov. Od teh okoliščin si volilno telo še danes ni opomoglo.

    Nadaljnja vprašljiva okoliščina je to, da pride ob samem postopku vprašljive ustavne odločbe z dne 11. 6. 2014 do neizločitve predsednika ustavnega sodnika iz odločanja. Čeprav ob navedenih predvolilno naelektrenih okoliščinah sodi o večletno sistemsko-strukturno napadanemu predsedniku stranke SDS – tedaj pričakovane zmagovalke na volitvah z dne 13. 7. 2014, kot nekdanji funkcionar samozvane (NSi) pravne naslednice SKD, ki je predvolilno močno nastrojena zoper stranko SDS. To je prispevalo h katastrofalnemu občutku dvoma v nepristranskost posameznega sodnika. Občutek je vezan na merilo iz 23. člena Ustave Republike Slovenije, ki se glasi: »[…] nepristransko […].«

    Dodatno je okoliščine eskaliral še s predvolitveno provocirajočim političnim javnim govorom z dne 12. 6. 2014, s katerim je predsednik (»nepolitičnega«) ustavnega sodišča izstopil iz ustavno pravnega okvira, in vstopil v diskurz politične mentalne medicine, češ da »Ustavno sodišče ni psihiatrična klinika in ne more zdraviti vseh političnih norosti«. S tem je izrazil intimen in javen posmeh ustavnemu varstvu ob politično naelektrenih okoliščinah neposredno pred »demokratičnimi« volitvami z dne 13. 7. 2014, v katerih se je tik pred “demokratičnimi” volitvami poslalo pričakovanega zmagovalca volitev v zapor na podlagi (protiustavne) sodbe okrajnega sodišča potom vprašljive ustavne odločbe z dne 11. 6. 2014.

    Od katastrofalne neodvisnosti in nepristranskosti si občutek v volilnega telesu o temeljih državnosti – pristni demokraciji z delitvijo oblasti, pristni pravni državi z enakostjo pred zakonom in pristnem varstvu človekovih pravic – ni več opomogel.

  6. Tale “ljubljana” ima pa res vedno kakšne težave. G. Mozetič je dovolj jasno predstavil pristop in možnost, da ustavno sodišče spiše zakon če se ustavna odločba ne izvede. Ni treba nobene “maše” ali “Maše” za zbiranje podpisov. Je pa res, da se morajo zaradi tega vzpostaviti določeni pogoji. Ti pa so: odziv oblasti (spet vsegliharstvo zato, ker gre za trenutno oblast) in pa neizpolnjevanje ustavnih odločb v procesnem postopku.
    Ugrabljena država funkcionira lahko tudi na način “naši” pa “vaši” in potem vpitje na ulicah. Državljani – po pomoti misleči ljudje in na horde, želimo in pričakujemo samo to, da bomo lahko normalno delali in ustvarjali in da bodo ocene nekih dejanj brez pripadnosti poštene- bolje človeške. Dokler tega ne bo se lahko “ljubljana” razpoči, ker ima dovolj velik “prag” da počisti kar pri sebi.

  7. Vse naštete težave so rezultat načrtne negativne selekcije. V pravosodju, v vplivnih medijih, v politiki in drugod. Ljudem pa, kot kaže, to ustreza. Ovce se pač striže.

  8. Res me zanima, kdaj bo slovensko pravosodje prišlo pred javnostjo z ukrepi, ki so nujni, da se uveljavi in uresniči nepristransko, resnicoljubno in pošteno ter odgovorno pravosodje!!!

    To bi morali zahtevati vsi:
    – vlada, parlament, mediji, civilna družba oziroma javnost!!!

  9. To je ustavna dolžnost pravosodja!!!

    Pravosodje oziroma vsak sodnik je prisegel, da bo spoštoval slovensko ustavo!

    Skrajni čas je, da pravosodje uresniči svojo prisego, ki je bila pogoj za njihovo imenovanje!

  10. Tisti sodnik, ki ne uresničuje dosledno ustavno prisego, ne more biti sodnik in ga je potrebno razrešiti sodniške funkcije!

    To še toliko bolj velja za ustavne sodnike!!!

  11. Ker je ustavno sodisce preobremenjeno z delom okoli presoje ustavnosti zakonov, bi lahko pripravo zakona o financiranju solstva dodelilo nekaterim bivsim ustavnim sodnikom. Na dlani se ponujata imeni Cirila Ribicica in Ivana Kristana. V pomoc sestavljalcema zakona bi bila ekspertna slupina v sestavi Slavko Gaber, Miran Potrc, Majda Potrata, Darko Strajn in Svetlana Makarovic. Ce katera, bi gotovo taka sestava pripeljala do posebej odlicnega zakonskega predloga.

  12. Sodniki, imate čvrst ustavni temelj in vašo ustavno prisego tako, da lahko z lahkoto pretrgate s pritiski neustavne, pokvarjene politike in doživite užitek, ki ga daje sodniku ustavna pravosodna nepristranskost in poštenost!!!

  13. Nespoštovanje ustave je nespoštovanje države in državljanov.
    Vsi nastopi,ki pozivajo k temu in tovrstne zahteve kvazi politikov pomenijo samo nadaljevanje rušilne revolucije z malo drugačnimi sredstvi.

  14. Prav bi bilo, da se to uresniči, toda civilna družba je premalo aktivna: generali brez vojske, tudi tukaj!

  15. Predlagam, da se posvetite vsi pojmu “suverenosti” in njega tolmačenju. Deklaracijo o suverenosti je sprejela prva demokratična veš strankarska skupščina 2.7. 1990.
    Če je država suverena, pomeni, da smo suvereni tudi državljani, če se držimo pravil in smo odgovorni do države in v medsebojnih odnosih.
    Suverenost je pojem, ki poleg političnih pojmov zahteva tudi dostojanstvenost in vzvišenost do stvarstva.
    Bodimo torej suvereni državljani in se odgovorno obnašajmo do stvarstva .

  16. “Zdi se, da smo vsi otopeli.” Ne, vsi že ne. Tisti, ki zahtevamo drugačno Slovenijo, bomo to šli glasno povedat 10. oktobra v Ljubljano. Saj vem, da bo gospod Zdravko komentiral, češ, spet neka brezvezna folklora. Množična udeležba bo dala večnim oblastnikom vsaj slutiti, da nekaj ne “štima”. Dopovedati se jim tako nič ne da. Ker mislijo, da jim je vse dovoljeno, da jim vse pripada, ker mislijo, da je to po naravnem pravu nagrada za zmago v revoluciji (če je že v vojni ni bilo!). Ker so, po domače, pokvarjeni. Ne le slovenski levičarji, ampak kar v svetovnem merilu.
    S predlogom gospoda Mozetiča, da bi moralo US samo izvršiti odločbo, se ne strinjam. Ja, kam pa pridemo, da mu naložimo (oz. pričakujemo) še to. Z ugotovitvijo neustavnosti bi v državi morali zazvoniti vsi alarmni zvonci, oblastnih struktur in civilne družbe. Sicer si bomo res morali priznati, da za demokracijo (še) nismo zreli. Ankaranski primer tudi ni naboljši. Praksa je to nazorno pokazala – Ankaran kot občina preprosto ne funkcionira, še celo z izdatno luško koncesnino ne, povrh pa je bila nekajkrat poteptana referendumska volja občanov Kopra, a to pa je demokratično?
    Žal tudi ustavno sodišče ideološko ni nevtralno oziroma vsaj neobremenjeno. Zadnja izvolitev ustavnega sodnika je lep primer. Sicer pa mislim, da bi – ob zožanju pristojnosti – moralo odločati soglasno!

    • Ja, veliko vprašanje je, kdo bolj ustavlja 100 % financiranje stroškov poučevanja, ali US v sedanji postavi ali DZ….Je pa pravno legitimno, da US po 5 letih samo odloči, ker očitno DZ noče…
      Kapodistrias, ja, na protest pa pridemo, seveda…

  17. Ja, gospod Mozetič. Le kje ste živeli vsa ta leta?!
    Za Ustavno sodišče se ne spomnim, da bi samo “pisalo zakone”. Nekako se mi zdi, da so bile zadeve okoli občine Ankaran drugačne, da je prišlo do tega.
    Mislim, da bo Ustavno sodišče zelo težko, če sploh, sprejelo položaj nadrejenega parlamentu. Mislim pa, da je tudi prav tako. Postopek reševanja ustavne krize, kar v resnici je sedanja situacija s to odločbo, mora biti v pristojnosti predsednika Republike. Pravzaprav se sprašujem komu je bila sploh vročena odločba Ustavnega sodišča, saj se politika obnaša kot da je v resnici ta odločba obtičala nekje v nekem predalu…

    Kako bi izločali sodnike, ki ne sodijo pravično? Predlagam, da se sodnika, ki mu višja sodišča vračajo postopke v ponovno obravnavo, da nekako na stranski tir. To je sodnik, ki svoje službe ne opravlja resno. Ponovitve sojenja so najhujša oblika napada na pravno državo in sodnik mora storiti vse, da se mu kaj takega ne zgodi. Pri nas pa se sojenja ponavljajo tudi po večkrat in nihče nič. Tako vsaj jaz mislim.

    Prenormiranost države je fenomenalna. Menda zdaj pod Šarcem državni zbor in vse službe zraven nimajo nobenega dela. Tako slišim, da jim je živi dolgčas. In v tem vidim maksimalni prispevek Šarca k temu, da bo morda dosegel celo sloves najboljšega predsednika vlade vseh časov neodvisne Slovenije. Še jaz bom k temu pritrdil.
    Seveda, če ne bo takšnega sprenevdanja, kot je sedaj okoli predloga Levice glede ukinitve dopolnilnega zavarovanja, ki je veliko manj prelomnega značaja kot tale ustavna odločba. Ustavna odločba je blokirana s samim postopkom reševanja, ki ga omogoča pravzaprav Ustava sama.

  18. Mozetič piše, da ima odločba, ki razlaga ustavo, enako veljavo kot ustava.
    Res je! Vendar odločba US o financiranju šolstva ustave ne razlaga,
    pač pa jo piše. Ustavo pa piše zakonodajalec, ne ustavno sodišče.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite